Katero oblačno shrambo naj izberem in zakaj samo eno?

Različne strategije smo skozi leta uporabljali za prenašanje datotek z ene napravo na drugo. Od disket, prek tračnih enot, zunanjih diskov in ključkov USB do omrežnih diskov in še česa. Toda Dropbox in posnemovalci so pred desetletjem vse skupaj postavili na glavo. Česar nismo nikoli, vsaj ne na eleganten način, imeli v domačem omrežju, smo dobili s pomočjo interneta. Kar nekaj let smo potem poslušali, da sta povezljivost in »oblak« že vseprisotna, pa še ni bilo povsem res. Ampak zdaj je, zato je smiselno pogledati, kakšne možnosti so nam na voljo in katera je glede na posameznikove potrebe, načine uporabe in naprave najbolj primerna.

Prostor za shranjevanje datotek v »oblaku« je sijajen najmanj z dveh vidikov. Najprej zaradi dejstva, da je dosegljiv povsod, kjer je (kolikor toliko hiter) dostop do interneta. In še zato, ker je to ena od varnostnih kopij podatkov, mogoče celo bolj zanesljiva kot lokalne. Še druge dobrobiti so cenovna učinkovitost, lažje deljenje datotek s prijatelji, sodelavci in drugimi, boljši pregled nad podatki ter sinhronizacija nastavitev in ključnih podatkov na telefonu, tablici ali računalniku, kar pride izjemno prav ob zamenjavi ali morebitni ponovni namestitvi. Za varnost je še vedno priporočljivo imeti kopije na lastnih diskih. Tudi zato, ker lahko uporabniška neumnost ali nerodnost izbriše podatke v oblaku. Večina ponudnikov sicer omogoča njihovo obnovitev, a vseeno.

Samo na oblak se za varnostno kopiranje ne kaže zanašati.

Kot se tudi ne gre na popolno zasebnost fotografij in ostalega, ampak pri tej problematiki daleč ne pridemo. Vsaj algoritmi za strojno učenje naše posnetke zagotovo gledajo in analizirajo, in če se prostovoljno kažemo v najrazličnejših pozah in stopnjah oblečenosti na družabnih omrežjih, … Možnosti, da bi kdo vdrl (»shekal« storitev) in nam ukradel pomembne dokumente pa obstajajo prej zaradi šibkega gesla kot česa drugega.

Treba se je tudi zavedati, da večja količina prostora stane. Sčasoma se resda ceni, toda še vedno so brezplačne možnosti omejene na nekaj gigabajtov, kar je večinoma dovolj samo za osnovne potrebe, da se znebimo ključkov ali prepošiljanja datotek po e-pošti. Oblak je pač samo sinonim za velike količine diskovja, spojenega v enoten sistem, in povezanega s svetom z veliko pasovno širino. Večina ponudnikov ima svoja podatkovna središča na različnih koncih sveta, s čimer povečujejo redundanco in zmanjšujejo odvisnost od morebitnih naravnih katastrof (kopija posamezne datoteke je zapisana na več diskih v več centrih), omogočajo hitrejši dostop do datotek in, nenazadnje, zadoščajo pravilom glede neizvažanja podatkov na druge celine in v tretje države.

Podatki evropskih uporabnikov morajo biti shranjeni znotraj Evropske unije.

Večina pa jih tudi ponuja odjemalce oz. aplikacije za različne operacijske sisteme in vrste naprav, ne samo telefone, tablice in PC-je, tudi igralne konzole, televizorje, celo hladilnike. Čeprav zdaj pretežno vrtimo po rokah telefone, je še vedno priročna in skoraj nujna funkcionalnost sinhroniziranje posameznih map na disku računalnika.

Poleg storitev iz tabele je na voljo še kopica drugih, denimo Box, Mega, SpiderOak, SugarSync, če naštejem samo nekatere. Toda te za veliko večino uporabnikov niso tako zanimive. Zgolj kot prostor za podatke morda že, kot platforma za sinhronizacijo in kot integralni del drugih storitev pa ne. Koliko prostora v oblaku rabiš, je seveda odvisno od tega, kaj vse bi tam radi imel. Po moji oceni nekje med 100 in 200 GB marsikomu zadošča, tudi za sprotno nalaganje posnetkov s telefona, razen če mora biti tam celotna zbirka fotografij (še od prej in s fotoaparatov) in videov. Dejstvo pa je, da kar enkrat pride na strežnike, bo tam verjetno tudi ostalo, saj se zelo redki ukvarjajo z rednim oblačnim čiščenjem. Edino, če kaj izbrišejo na računalniku, in se to potem odrazi tudi v oddaljeni shrambi.

Kakšne so torej razlike med storitvami in katera je za koga?

Najbolj univerzalna

Dropbox

Začetni prvak je še vedno zelo dobra izbira za vsakogar, četudi morda ni več generalno najboljša storitev.  Deluje hitro in zanesljivo ter bolj ali manj povsod. Aplikacija oz. odjemalec je na voljo za Windows, macOS, Linux, Android, iOS, Kindle Fire in celo že pokopani Windows Phone. Preprosto je pošiljati povezave na datoteke ali mape in izbrane mape imajo lahko v svojem oblaku različni uporabniki. Tisti s profesionalno naročnino pa lahko tudi enostavno določajo, katere datoteke so dejansko sinhronizirane na disku in za katere se zgolj vidi, da so v oblaku, prenesejo pa se po potrebi. Ker podjetje ponuja programske vmesnike, lahko razvijalci drugih aplikacij integrirajo Dropbox kot eno od vgrajenih možnosti za shranjevanje datotek. Na žalost je ponudnik glede prostora ostal nekje v letu 2012 in še vedno daje samo dva gigabajta zastonj, za naročnino pa ni cenejše možnosti kot deset evrov na mesec ali 99 evrov na leto, kar resda prinese en terabajt prostora, a je to za večino že preveč in predrago. Dalo se je kakšnih sto gigabajtov za leto ali dve dobiti z nakupom katerega od telefonov, a v zadnjem času Dropbox takih partnerstev v glavnem ne sklepa več.

Vsesplošno uporabna in z največ atraktivnimi možnostmi

Google Drive

Če kdo, potem Google obvlada oblake. Pa ne kumuluse,  stratuse ali ciruse, ampak internetne. Njegov Drive, ki bo do konca leta postal del večje storitve Google One, je marsikaj več od zgolj oddaljene shrambe podatkov. Spletni velikan ponuja kopico storitev, katerih del je Drive, zato gredo datoteke in pisarniških aplikacij, fotografije, e-poštne priponke in še kaj neposredno v ta zaboj. In kdor dokupi gigabajte, se mu ti štejejo za vse Googlove storitve. Med njimi je še posebej fina Google Foto, na vseh napravah sinhronizirana galerija, ki lahko svojo mapo ustvari še znotraj Google Drive, ponuja pa napredne možnosti označevanja, prepoznavanja in iskanja posnetkov. Že zaradi nje se verjetno splača odriniti tista dva evra na mesec za dodaten prostor. Fotografije je vanjo sicer mogoče nalagati tudi zastonj, a jih sistem pri tem dodatno stisne. Če gredo na strežnike v izvirni velikosti, se to šteje v kvoto. Razen s telefonov Pixel, od tam velja neomejeno nalaganje tri leta po nakupu. Za uporabnike androidnih telefonov in Gmaila (nanj stavijo tudi mnogi jabolčni privrženci) je Google Drive v manjšem ali večjem obsegu neizbežen, pa tudi sicer je morda celo najboljša možnost.

Zelo dober komplet

Onedrive

Microsoftov oblak je skozi leto verjetno najbolj napredoval. Od nezanesljive in pogosto počasne shrambe se je povzpel na nivo najboljših. Tudi na voljo je praktično povsod, še zdaleč ne samo na Microsoftovih platformah. Ironično celo izgleda lepše in deluje bolje na konkurenčnih operacijskih sistemih. Ga pa vseeno najbrž ne bi izbral, če ga ne bi prodajali skupaj s pisarniškimi programi. Ponudbe Office 365, še posebej za pet uporabnikov, od katerih vsak dobi po en terabajt prostora za 99 evrov na leto, ostali še vedno niso presegli, pa je na trgu že kar nekaj let. Storitev ponuja bolj ali manj vse standardne funkcionalnosti, z eno zadnjih posodobitev sistema Windows je prišla tudi možnost datotek »na zahtevo«, kar je v bistvu enako kot Dropboxov Smart Sync, le izvedba ni najbolj elegantna. Prav tako so dodali nekaj drugih v Dropboxu in ostalih konkurentih samoumevnih funkcij.

Nujna izbira za iUporabnike

iCloud

Applov oblak je bil prav tako nekoč tarča posmeha (za uporabnike drugih platform) ali točka obupa za lastnike jabolčnih naprav, nakar so ga konkretno izboljšali. Temelji pa na rahlo drugačnem principu kot ostale shrambe, saj je poanta v vsebinah, ne datotekah (čeprav je na voljo tudi iCloud Drive s standardnim datotečnim načinom). Apple pač ne mara, da bi uporabniki »šarili« po disku, ampak jim preprosto povsod prikazuje tisto, kar so sinhronizirali – fotografije, videe, dokumente in tako naprej. Odličen je za prenašanje celotne podobe stare naprave na novo. In že zato, ker sinhronizacije vsebine na iPhonu ali iPadu hitro zavzame več kot brezplačnih pet gigabajtov, je skoraj nujno plačevati najmanj en evro na mesec za dodaten prostor. Od konkurenčnih platform Apple ignorira Android in mobilno različico Oken.

Slovenska alternativa

Koofr

Nekoč ambiciozen start-up se je kasneje malo izgubil, a še vedno ponuja svoje storitve. Za dobro ceno in tudi s podporo za različne platforme. Edinstvena lastnost je še ta, da lahko v shrambo v Koofru povežeš tudi druge in tako na enem mestu dostopaš do datotek v vseh oblakih. Ni pa integracije v kakšne druge programe in razen cene ni kakšnega res dobrega razloga za uporabo te storitve namesto preizkušenega Dropboxa.

Nova možnost

Huawei Cloud

Oblak povzpetniškega kitajskega proizvajalca telefonov je prav te dni dobil dodaten zalet, saj so začeli prodajati dodaten prostor. S cenami, povzetimi po saj veš katerem zgledu. Tudi sam princip je podoben. Ta shramba je primarno namenjena nalaganju vsebin s telefona in potem prenosu na drugega, Huaweijevega, ko se uporabnik odloči za zamenjavo. Tudi na voljo je samo na napravah, na katerih teče Android, preoblečen v EMUI, in omogočiti jo je treba v nastavitvah. Za lastnike teh telefonov se izdatek ne zdi nesmiseln, za vse ostale pa je Huawei Cloud kajpak brezpredmeten.

Konec koncev pa so vse omenjene storitve dobre in predvsem se lahko dopolnjujejo.

Ni se treba zavezati enemu samemu oblaku. Najboljša strategija je izbrati enega glavnega in še kakšnega dopolnilnega.

V prvem naj bo večina datotek in tja se fotografije in še kaj samodejno nalagajo. Za določene namene, kot je varnostna kopija telefona in/ali tablice in hitra namestitev novega iz te kopije, ali navezanost na Google Foto pa tudi ni taka reč doplačati še deset ali dvajset evrov na leto.