Na tem področju se v desetih (morda še več) letih ni kaj veliko spremenilo, določene podrobnosti pač. Cene so pretežno enake, kar je glede na inflacijo povsod drugod v redu, a po drugi strani bi morda glede na napredek tehnologije v tem času in vzpon sončne energije pričakoval celo kakšno pocenitev. Nekateri ponudniki so poenostavili cenike in ne nudijo več manjših paketov, samo 1 TB ali več. Osnovne, zastonjske količine prostora so prav tako kot cene pretežno nespremenjene, kar pomeni dokaj neuporabnih nekaj GB (tipično od 2 do 5). Za shranjevanje česar koli več od besedilnih dokumentov in morda gesel ter še kakšne zadeve, ki ne zasede veliko, je torej treba plačevati.

Prvo vprašanje je, koliko. Za hrambo fotografij zagotovo najmanj 200 GB. Še posebej, če boste prostor delili z družinskimi člani (vsak ga bo sicer imel v svojem računu), kar omogočajo Applov iCloud, Google Drive (prek naročnine Google One) in Microsoftov Onedrive (pri večji količini prostora z naročnino Microsoft 365, ki se je žal podražila zaradi nepotrebne umetne inteligence in ne predstavlja več tako dobre vrednosti kot prej). Toliko prostora dobite že za 30 evrov, skoraj povsod pa za manj kot 50 evrov. Terabajt prostora bi moral zadoščati za večino uporabnikov, v tabelo smo vključili še opcijo 2 TB, tudi zato, ker je ponekod edina v tem razredu. Za tako shrambo je treba računati na izdatek približno 120 evrov letno.

Za shranjevanje varnostnih kopij telefonov (iz katerih lahko ob nakupu novega tega »postavite« v nekaj minutah in imate na njem skoraj vse), morda za e-poštni nabiralnik (Gmail) in podobne namene, je malodane nujen kakšen od nižjih nivojev pri Applu ali Googlu, glede na to, v katerem ekosistemu ste (sami in vaši družinski člani).

Ekosistem je vsekakor pomemben vidik. A za »glavno« shrambo bi vseeno raje izbral nekaj, kar enako dobro deluje z vsemi napravami. Icloud je odličen v povezavi z Applovimi, a če boste kdaj prestopili »na drugo stran,« vas skoraj zagotovo čaka prestavljanje vsebin v drug oblak. Po drugi strani je Google privlačen zaradi daleč najboljšega ravnanja s fotografijami. Toda, če vas denimo premami (fotografsko odličen) telefon Huawei, utegnete imeti težave.

Moj predlog je kombinacija najcenejše naročnine za Googlov »Pogon« ali iOblak, pač odvisno od ekosistema, in malo konkretnejše pri še enem, neodvisnem ponudniku. Najboljši opciji se zdita stari dobri Dropbox, ali pa slovenski Koofr. Prvi je še vedno v vrhu z uporabniško izkušnjo in skoraj vse druge storitve podpirajo integracijo z njim. Pri Koofru pa, kot smo ugotavljali v testiranju, imate zanimive možnosti, ki jih drugi ne ponujajo, in tudi celo plejado različnih opcij glede velikosti »kovčka.« S kodo TEHNOZVEZDJE30 pa si lahko naročnino za prvo leto znižate za 30 odstotkov (pri čemer Tehnozvezdje dobi majhno provizijo).

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post SOBOTNO IZBIRANJE: Kateremu oblaku naj zaupam fotografije in namenim svoje evre? appeared first on Tehnozvezdje.

Google je zadnjih pet let uporabnikom storitve Google Foto (Photos) ponujal brezplačno shranjevanje fotografij v oblaku. V »visoki kakovosti«, ne v izvirni ločljivosti, to ugodnost so nekaj časa imeli zgolj kupci telefonov Pixel, pa vendar je bila kvaliteta dovolj dobra, da se je marsikdo odločil za ta način hrambe svojih spominov. Toda s 1. junijem 2021 bo veselja konec, od takrat naprej bodo na novo naložene fotografije štele v kvoto uporabnikovega prostora v shrambi Google Drive, edino uporabniki Pixlov obdržijo zastonjsko shranjevanje. Ta čas je brezplačne (še vedno) 15 GB. Za več pa je treba skleniti naročnino na storitev Google One, najcenejša opcija je 100 GB za 20 evrov na leto ali dva evra na mesec. Naslednja 200 GB za 30 evrov ali tri na mesec, na voljo pa sta še nivoja 2 TB in 10 TB. Ali pa izbrati katerega od drugih ponudnikov.

Odločitev za ukinitev brezplačne hrambe fotografij nikakor ni presenetljiva. Noben od glavnih ponudnikov prostora v oblaku v zadnjem času ni nižal cen ali zviševal ugodnosti, kvečjemu so vsi po vrsti postajali bolj skopi kot v preteklosti. Razlog je seveda v tem, da se je število uporabnikov namnožilo in količina podatkov z njimi, to pa je prineslo bistveno večje zahteve po pri infrastrukturi. Dodatni podatkovni centri in njihovo delovanje stanejo ogromno, hkrati pa so tudi velika obremenitev za okolje, tako zaradi vse potrebne opreme in električne energije, ki jo porabijo, kot tudi zaradi segrevanja, ki povzročajo.

Za Google je ponujanje brezplačnega shranjevanja fotografij imelo smisel, saj so se lahko njegovi algoritmi za strojno učenje pasli po teh posnetkih in nabirali znanje o človeških potezah, živalih in predmetih, ki ga drugi ponudniki težko pridobijo. Verjetno pa je ta zadeva zdaj že na takem nivoju, da ni več potrebe po nadaljnjem izgubljanju denarja zaradi treniranja umetne inteligence. Poleg tega se je marsikdo tako navadil na storitev, da bo pač odštel tistih nekaj evrov za hrambo, tokrat morda celo v izvirni kakovosti.

Mogoče bi kdo lahko rekel, da je Google z ugodnostjo, ki jo zdaj ukinja, celo spodkopaval konkurenco. Morda ni bilo v tem početju nič, kar bi kršilo protimonopolno zakonodajo, vsekakor pa je podjetje izkoriščalo svojo tržno in investicijsko moč, da je preprečevalo pošteno konkurenco med ponudniki oblačnih shramb in odliv uporabnikov k drugim ponudnikom, ki niso tesno povezani z operacijskim sistemom na več kot štirih četrtinah pametnih telefonov na svetu. Od prihodnjega poletja bo morda konkurenca vendarle imela nekaj več možnosti. Uporabniki pa bodo morali ponotranjiti dejstvo, da je za vsak prostor na disku, če ga želiš imeti doma ali pa v nekje na neznanih strežnikih, treba plačati.

The post Treba se bo navaditi, da oblačna shramba ni zastonj appeared first on Tehnozvezdje.