Že lani sem za zvočnik ULT Tower 10 dejal, da je idealen stroj za rušenje slabše zgrajenih zgradb. Tokratni model – ker so mi poslali različico brez baterije, je še dobro, da imam na vrtu vtičnico -, ni dosti slabši. Ker so nekateri tehnični podatki celo na njegovi strani, je verjetno (še) vedno višja cena »desetke« posledica kakovostnejših zvočnikov, elektronike in obilnejšega telesa z večjo prostornino za boljšo pasivno ojačitev basov.

Oblika ohišja je dokaj nevtralna. Če vam svetlobni učinki niso všeč, potem jih izklopite s pritiskom gumba na gornji plošči ali v aplikacije ter uživajte v suhoparni črnini plastike in kovinske mreže. Tozadevno se Sony drži načela, da je primerna vsaka barva, dokler je črna. Nič hudega, da je izjava izposojena od Forda. Važno je, da drži. Bolj kot obilnost preseneča teža. Skoraj trideset kilogramov se še kako pozna, ko ga je treba premakniti. A je obtožitev nuja, če ne želite, da bi zvočnik zaradi globokih glasnih basov skakav kot kobilica. Nenazadnje je s tem tudi preprečeno, da bi vibracije in »škipanje« plastike slabo vplivalo na kakovost zvoka. Ga pa je zaradi tega kljub dvema kolesoma na zadnjem spodnjem robu težje premikati. Po ravni površini še gre, a ko se pred tabo pojavi trata, po kateri veš, da ti ne bodo pustili vleči zvočnika, postane hitro jasno, zakaj je dobro, če ti kdo pomaga. Tedaj se pojavi nova težava. Na spodnjem delu ohišja ni nikakršnega ročaja, ki bi poenostavil prenašanje v dvoje!

Posledica narave in namena towerja 9 ac je obilje zvočnik gonilnikov. Nizkotoncu premera 320 milimetrov za kovinsko mrežo od spodaj navzgor sledita dva 120-milimetrska srednjetonca in 50-milimetrska visokotonca. Še dva 40 milimetrska sta obrnjena nazaj in nežno navzgor.

Zgornja ploskev je polna na dotik občutljivih površin, ki simulirajo fizične gumbe. Obenem je tam predalček s 6,3-milimetrskima mikrofonskima priključkoma z gumboma za prilagajanje glasnosti vhoda. Eden za mikrofon in drugi za kitaro (na voljo je kitarski zvočni način), kar pomeni, da po želji sočasno pojete in igrate na električno kitaro. Tower 10 ima samo enega kombiniranega, a so mu dodali brezžični mikrofon. V bistvu dve rešitvi enake težave.

V manjšem prostoru nikar ne navijte glasnosti na najvišjo raven! Sosedje bodo znoreli, a to ni takšna težava, kot so morebitne poškodbe sluha. To ni šala. Čeprav ima poleg običajnega (3,5 milimetrskega) še digitalni avdio priključek in ga boste zlahka povezali na primer s televizorjem, je namenjen uporabi na prostem, ko predvaja glasbo z brezžično povezanega telefona ali tabličnega računalnika. Zanju ima poleg krmilnih površin utor, ki ju drži pod ravno pravšnjim kotom. Poleg 10-steznega izenačevalnika zvoka v aplikaciji Sony Sound Connect, se na zvočniku bohoti velik gumb za Izbiranje profilov ULT. Kljub temu da so že v osnovi basi dobri, jih dodatno poudarita. Najprej za moj okus celo preveč (ULT 1), saj utišajo višje zvočne frekvence in nato bilj uravnoteženo (ULT 2). Za hiphop se bo obnesel prvi in za džez drugi.

Torej pretirano poudarja base in je nadvse »bučen«. Jasno. Je za zvočnik za zabave in mora biti takšen. A hkrati boste v srednjih in višjih frekvencah vseeno našli dovolj jasnosti in podrobnosti, da bo njegov zven zadovoljil zahtevnejša »ušesa«. Ne gre torej izključno za trušč in bobnenje. V njem se kljub vsemu skriva kanček dobrega zvoka.

HVALIMO:

• Globoki nizki toni in uravnoteženi visoki
• Zanimivi svetlobni učinki
• Podpora za karaoke, priključek za kitaro
• Možnost povezave s televizorjem (optični zvočni vhod)
• Funkcija Party Connect združi do 99 zvočnikov

GRAJAMO:

• Pretežak, da bi ga eden zlahka premikal
• Slaba zaščita proti vodi (samo zgornja ploskev je rahlo zaščitena)
• Profil ULT 2 zaduši višje zvočne frekvence
• Ali je črna res edina primerna barva?

The post Sony ULT Tower 9 (AC): Ne obrnite »gumba« do konca, drugače bo soseda popadel JEZNORIT SRD appeared first on Tehnozvezdje.

Poudarek je na basih, torej naj nadaljujem v tej smeri, na manj resen način. ULT Tower 10 je odlična naprava za rušenje. Postaviš jo v klet, naviješ do konca in počakaš, da poudarjene nizke frekvence razrahljajo zidovje. Tako je, ker so Sonyjevi strokovnjaki za zvok večjo pozornost posvetili nizkim tonom, v želji prikupiti se mladim, med katerimi je priljubljen hip hop, elektronika in sorodna glasba s poudarjenimi nizkimi in visokimi toni. Hkrati je zvočnik dovolj velik, da odda gromovit zvok, ki na vrtu ob prometni cesti preglasi nadležen hrup, čeprav stojiš deset metrov stran, kajti bližje ob polni jakosti znajo boleti ušesa.

Zvočnik je ogromen in težak, čeprav nima baterije. Kolikšna bi bila masa baterije, ki bi nudila kolikor toliko uporabno avtonomijo ob 139 vatih moči, si lahko mislite. Obsojeni ste na električno vtičnico ali dodatno dovolj močno baterijo, drugače iz skupka plastike in elektronike ne bo muzike. Za lažjo uporabo sta spodaj koleščka in zgoraj prijeten ročaj. Zvočnik nagnete in peljete, kamor želite. Vsaj dokler so tla ravna. Prek trave, peska in podobnih podlag ga je treba nesti in tedaj si obsojen na telovadbo v iskanju primernega oprijema, saj spodaj ni ročaja. Ohišje ni povečane odpornosti na vodo in prah, a se ne bo zgodila katastrofa, ako boste polili pijačo po zgornji »plošči«. Ta del zvočnika je zaščiteno pred razlitjem.

Prostora je veliko, zato je veliko gonilnikov – skupaj sedem. Razmeroma velikemu globokotoncu pri poustvarjanju prave zvočne izkušnje pomagata dva srednjetonska, približno v sredini zgornje polovice ohišje, nad katerima so še štirje visokotonski. Dva usmerjena naprej in dva nazaj. Barvne sijalke so razporejene v vencih okoli spodnjega in zgornjega dela ohišja ter nudijo zadovoljivo vizualno izkušnjo, vendar ne izredne. V prostoru igra svetlobe pride do izraza, a se zunaj in podnevi izgubi. Celotna zgornja ploskev je v vlogi na dotik občutljive površine za upravljanje zvočnika, to je ravno tako mogoče početi v aplikaciji (Sony Music Center), tam pa je tudi velik »gumb« ULT, ki je nadomestil gumb »MegaBass«, ki ga ima večina velikih Sonyjevih zvočnikov za zabave. Na voljo so trije načini, izklop, ko ne želimo poudarjenih basov in dva s poudarjenimi, med katerima eden temelji na njih in drugi na »energiji« zvoka. Karkoli naj bi to že pomenilo, saj med njima nisem občutil omembe vredne razlike.

Če česa ni preveč, a bi lahko bilo, potem so to priključki. Poleg brezžičnega vmesnika nimamo ravno bogatega nabora priključkov za priklop raznolikih virov zvoka. Sploh starejših, ki morda nimajo optičnega izhoda. Bolj kot ne boste odvisni od mobilnih naprav. Še dobro, da je priključek USB tipa A, ki poskrbi za njihovo napajanje. Prav bo prišlo v primeru, da bodisi nimate napajalnika ali je na voljo zgolj ena sama električna vtičnica, ki jo zasede zvočnik. Bluetooth povezava je v mojem primeru delovala stabilno, a je res, da povezani telefon ni bil nikdar oddaljen dlje kot 15 metrov.

Zanj bom dejal, da je noro glasen, pri 80-odsotni glasnosti zvok preseže sto decibelov na razdalji dobrih dveh metrov, kar je že onstran meje, ko okvare sluha pri dolgotrajni izpostavi niso izključene. Ob tem, da so kljub poudarjenim basom ob vključenem enem od načinom ULT, zvočne frekvence še vedno primerno uravnotežene. Zvočnik »prežveči« vsako glasbeno zvrst in jo reprezentira na zavidljivo visoki ravni praktično ob vsaki glasnosti, saj tudi pri najvišjih nisem opazil popačenosti visokih tonov.

Nima smisla na dolgo in široko razpredati, komu je zvočnik namenjen, kajti ti to vedo in so pripravljeni plačati zanj malce več kot tisoč evrov. Na prvi pogled veliko, toda zvočniki sposobnosti takšnega »basa« ob splošni kakovosti zvoka, stanejo vsaj toliko, če ne celo še kakšnega stotaka več. Debate bo sprožala še oblika. Zaradi nje ves čas govorim, da je primeren za vrtne zabave. Ni takšna, da bi ga z veseljem vsak dane gledal v dnevni sobi, a se obenem še kako zavedam, da bi se dalo interjer oblikovati tako, da bi vanj pasal. Minimalistično s kančkom sodobnega industrijskega pridiha.

HVALIMO:

• Gromovit zvok popolna za vrtne zabave
• Odlični nizki toni, ki pridejo do izraza ob predvajanju primerne glasbene zvrsti
• Preprosto povezovanje s telefonom in upravljanje zvočnika
• Brezžični mikrofon za karaoke (če si upaš)
• Kitarski vhod

GRAJAMO:

• Tolikšno ceno težko prebavim
• Nima baterije, zato je bližnja električna vtičnica nujna
• Nesti ga morata dva
• Spodaj ni ročke za prenašanje za primere, ko podlaga ne dovoli vlečenja

The post Sony ULT Tower 10: Odličen je, vendar se sprašujem, kolikokrat bi mi RES prišel prav appeared first on Tehnozvezdje.

Kot prvo bi Sony res moral spraviti v red svoje poimenovanje z oznakami, ki so mešanica črk in številk. Verjamem, da se zaposlenim v podjetju ta nomenklatura zdi popolnoma logična, za nevednega uporabnika pa bi bilo bolje že, če bi tem slušalkam rekli Super spirala ali Basovski polž. Kakšna res zveneča skovanka pa bi sploh pripomogla k atraktivnosti. Seveda pa bi bilo še bolje, če bi jih že v osnovi zasnovali tako, da bi bile na pogled in za nošenje v ušesih malo manj čudaške. Res je, da so ene redkih te vrste, kjer naj bi bil v ospredju zvok in sploh skoraj edine z izjemno poudarjenimi basi. Najbrž to tudi opravičuje dejstvo, da so izjemno zajetne, kot so bile že WF-1000XM3 z aktivnim dušenjem hrupa. V bistvu tudi kakšne podobne oblike, nekako v dveh nadstropjih, kot bi raztegnil polžjo hišico, še nisem videl nikjer drugje. Sama oblika niti ni pomembna, dokler se čepka kolikor toliko skrijeta v ušesih in dokler sta udobna. Vendar ta dva zelo štrlita ven in nisem prepričan, da bi hodil z njima v ušesih po mestu ali se peljal z vlakom. Niti za rekreacijo se mi ne zdita najbolj primerna. Nimam pa večjih pripomb glede udobja.

Škatlica je prav tako ogromna. Pa še izdelana iz poceni, trde plastike. Namen je bil verjetno ustvariti prozoren vtis pri pokrovu, kar pa se vidi samo na soncu. Dobra stran obojega, ogromnih čepkov in predimenzionirane škatlice pa je izvrstno trajanje baterije. Že v slušalkah je zaloge za skoraj celoten medcelinski let, v škatlici pa vsaj še dodatno toliko. Polnjenje gre prek USB-C, brezžičnega pa Sonyjev model žal ne ponuja.

Za razliko od mnogih drugih tu ni na dotik občutljive površine ali pritiskanja osrednjega dela čepka, temveč sta ob strani tipki za določene funkcije, kot so naprej, nazaj, pavza, glasnost in podobno. Vendar je to vnaprej določene in se ne da spreminjati, ker Sonyjeva aplikacija za slušalke tega modela ne podpira. Slušalke so odlične za pogovore, ker res dobro pobirajo zvok z vgrajenimi mikrofoni. Morda tudi zato, ker so veliko je bilo dovolj prostora za razporejanje mikrofonov. V tem pogledu so res ene boljših, kar sem jih doslej preizkusil. Žal pa ne omogočajo »spuščanja« zunanjega zvoka v ušesa med pogovori, kar znajo nekatere druge, ki se zarinejo v ušesni kanal in tako pasivno kar dobro zatesnijo.

Zvok pri teh slušalkah je res nekaj posebnega. Še posebej pri določenih, bolj rockovskih ali metalskih komadih se sliši, kako mogočni so basi. A tudi po preostalem frekvenčnem spektru so XB700 dobro pokrite in jih je veselje poslušati. Glasba je večinoma čista in z izjemo malo poudarjenih basov kar uravnotežena. Na žalost pa je treba biti zadovoljen s tem, kako so jih uglasili pri Sonyju, ali pa poslušati v aplikacijah, ki omogočajo lasten izenačevalnik, ker slušalke, kot rečeno, nimajo aplikacije in se ne da nastavljati ničesar. Prav tako nimajo samodejnega ustavljanja predvajanja, če jih vzameš iz ušes.

Sonyjev najnovejši poskus s popolnoma brezžičnimi slušalkami se mi zdi primeren za domačo uporabo, tako za poslušanje glasbe kot za pogovore in video konference, predvsem za tiste uporabnike, ki bi pri obojem radi res dobro kvaliteto, a jih čezušesne slušalke iz kakršnega koli razloga motijo. Sam pa čakam, da japonska znamka končno pripravi še kakšen model tovrstnih slušalk, ki bo nagovarjal množice, ne samo ozke, nišne ciljne skupine. Pa tudi, da za 150 evrov ponudi najmanj vse tiste funkcionalnosti, ki jih za tako ceno pričakujemo.

HVALIMO:

• Odličen zvok, ne samo pri nizkih tonih

• Zelo dobri mikrofoni za telefonske pogovore in video konference

• Dolgo trajanje baterije

GRAJAMO:

• Čudaška oblika

• Nobenih naprednih fukncionalnosti

• Ni aplikacije za prilagajanje zvoka, nastavitev, posodabljanje in informacije

• Škatlica je izdelana iz trde plastike in se ne polni brezžično

The post Sony WF-XB700: Najbolj nenavadne slušalke (#video) appeared first on Tehnozvezdje.