Ni skrivnost, da sta si trg poslovnih prenosnikov z okenskim operacijskim sistemom razdelila Lenovo in HP ob občasnem statiranju Della. Posledica tega je, da so drugi proizvajalci po krivici zapostavljeni, saj imajo ravno tako dobre in uporabne izdelke. Med te sodijo Asusovi Expertbooki. Po modelu B5 je na vrsto prišel še model iz vrha ponudbe B9, s hitrejšim procesorjem in zaslonom OLED!

Nisem mogel verjeti, kako zelo lahek je. Zbal sem se, da je nizka masa posledica vgradnje manj zmogljive baterije. Delno je tako, kdo ne bi želel imeti recimo zaloge 90 vatnih ur, a avtonomija tretjino manjše vseeno ni premočno okrnjena. Lahkost je zato prej posledica tankega ohišja iz zlitine magnezija in litija kot vgradnje manj zmogljivih komponent. Ohišje prenosnika je seveda, kot se za poslovno napravo po nenapisanih pravilih spodobi, dolgočasne temne barve in kot takšno v ničemer ne izstopa. Edino v tem, da je del z zaslonom tako tanek, da se rahlo ugiba, ko ga primeš v nasprotnih kotih in potisneš v nasprotnih smereh. Morda te bo to na začetku zmotilo, druga posledica lahkosti je še podzavestni občutek krhkosti, a naj te ne zavede. Poleg zmanjševanja ogljičnega odtisa, o katerem Asus govori podobno kot drugi izdelovalci, so njegovi poslovni prenosniki testirani po vojaškem standardu (MIL-STD 810H). Ne samo, da se ne bodo razbili ob nedolžnem padcu, delovali bodo celo ob zanje manj ugodnih temperaturnih in drugih razmerah.

Ohišje prenosnika je dovolj veliko za udobno uporabo in hkrati po zaslugi zaslonskega razmerja 16:10 lahko prenosljivo. Ob podobni višini je namreč krajši od prenosnikov s 14-palčnimi zasloni z za enkrat še bolj razširjenim razmerjem 16:9. Tipkovnica je osvetljena, z dovolj velikimi tipkami, ki imajo obenem dovolj hoda (1,5 mm) za udobno in natančno delo. Ni pomembno, še manj povezano s čimerkoli, a zdelo se mi je, da je njihov zvok ob pritisku bolj votel kot zvok tipk na mojem Zenbooku. Ravno tako je razmeroma velika in prijetno odzivna sledilna ploščica, ki je postavljena na sredino ohišja pod tipkovnico. Na obeh straneh je tako dovolj brisanega prostora, kjer med tipkanjem počivajo dlani.

Varnost je pomembna lastnost dobrega poslovnega prenosnika. B9 nudi vrsto načinov za preprosto uporabo in vstop v sistem. Tipalo prstnega odtisa je integrirano v tipko za vklop, ki je na desnem boku ohišja, poleg tega pa je nad zaslonom infrardeča kamera za uporabo okenskega sistema Hello, ki sistem odklene po pozitivni prepoznavi obraza. Poleg tega je v sledilno ploščico integriran vmesnik NFC, ki ga je tudi mogoče uporabiti za odklepanje sistema. Tu je še fizična zastirka spletne kamere, ki je v primerjavi s prejšnjimi generacijami prenosnika B9 polne visoke razločljivosti.

Kar B9 loči od večine drugih poslovnih prenosnikov, je njegov zaslon OLED. Morda za poslovno uporabo ni nujen, pri čemer ni odveč dodati, da ni namenjen ustvarjalcem, kajti zanje so bolj ustrezni grafično zmogljivejši prenosniki predvsem iz družine Studiobook. A dejstvo je, da je slika na zaslonu občutno boljša, v barvah in v kontrastu, od kateregakoli drugega zaslona, zato je odločitev zanj pravilna. Ravno tako glede na predvideno uporabo zadošča izbrani procesor, čeprav ne sodi med najhitrejše. Kot kažejo rezultati Geekbench, zbrani v tabeli. Torej je poudarek na uravnoteženosti med zmogljivostjo in avtonomijo? Odgovor je pritrdilen, a odvisen od zornega kota. Ob polni obremenjenosti vseh komponent (testni program Heavyload), je iz baterije v tridesetih minutah izpuhtelo 21 odstotkov energije. Petina torej, kar pomeni, dve uri in pol delovanja v takšnih razmerah, ko se mi ni zdelo, da bi bilo ohišje prevroče in ventilator preveč hrupen. Večinoma boš v praksi le poredko prenosnik obremenil do skrajnih mer, zato so merodajni tudi naslednji podatki. Po pol ure gledanja video posnetka na Youtubu razločljivosti 4K in pretakanju podatkov preko brezžičnega omrežja je baterija izgubila samo 8 odstotkov napolnjenosti. Video zlahka gledaš dobrih šest ur, kar avtonomijo prikaže v drugačni luči in bližje uradni obljubi o »celodnevnem« delovanju.

Slabša plat tankosti ohišja je manj prostora za raznolikost in številčnost priključkov. Kljub temu so na krovu vsi novejši in obenem tisti, ki jih danes najbolj pogosto potrebuješ. Ker ni priključka za ožičeno omrežje (RJ45), ki je v poslovnem svetu skoraj zapovedan, je v kompletu dodatek zanj. Priključiš ga v vrata mikro HDMI, ki so tam ravno zaradi tega. Zoprno je, da moraš paziti nanj, in poskrbeti, da ga kje ne pozabiš. Razlog, zakaj v mojih očeh takšna rešitev le pogojno rešijo težavo.  

HVALIMO:

• Vzdržljivo, lahko in tanko ohišje
• Odličen zaslon OLED
• Zadovoljivo ravnotežje med zmogljivostmi in avtonomijo
• Učinkovito hlajenje

GRAJAMO:

• Dolgočasna temna barva
• Premalo delovnega pomnilnika (RAM) v testnem modelu
• Na ohišju ni vrat RJ45

The post KRATKI TEST Asus Expertbook B9: Po krivici spregledan prenosnik? appeared first on Tehnozvezdje.

Expertbook B5 je nekoliko neobičajen predstavnik prenosnikov, ki so primarno namenjeni za delo, ne za domačo uporabo. Pogosto vidimo spodobne zmogljivosti, dobre tipkovnice, tudi kakovostna ohišja in širok nabor priključkov, a (pod)povprečne zaslone, kot da si v službi ne bi zaslužili kvalitetne in svetle slike. Tu je ravno obrnjeno. Ohišje je debelo in plastično, tipkovnica sicer solidna, a neosvetljena (vsaj pri testiranem modelu, tisti, ki smo ga našli v slovenskih trgovinah, ima osvetljeno), pokrov je še posebej cenen, a zaslon, vgrajen vanj, je fantastičen.

Še dve, povezani nenavadnosti sta. Kljub temu, da gre za velik prenosnik z zdaj moderno 16-palčno diagonalo zaslona, je ekstremno lahek. Tehta namreč vsega 1,4 kg. Do določene mere gre to na račun ohišja brez kakšnih sledi kovine, malo pa je še zasluga dokaj majhne baterije s 50 Wh. Vse doslej opisano napeljuje na zaključek, da je to prenosnik za uporabo na stalni mizi, ne na terenu. Obstaja sicer izvedba s precej večjo baterijo 84 Wh, ki niti ni veliko težja (1,5 kg), vendar je v Sloveniji nismo našli.

Posvetimo se na kratko zaslonu. V manjših prenosnikih Asus zadnje čase večinoma srečujemo OLED-e z ločljivostjo 2880 x 1800, tukaj pa smo bili deležni kar povišane 4K, natančno 3840 x 2400. Razmerje stranic je namreč tisto bolj uporabno 16:10. To je dovolj pik za kakšno grafično, oblikovalsko, fotografsko ali kakšno drugo delo, ki zahteva zelo jasno sliko ali veliko informacij na zaslonu. Barve so tradicionalno živahne in pravilne, svetilnosti je sicer nekoliko manj kot pri nekaterih 13- in 14-palčnih Zenbookih, a še vedno najmanj toliko ali več kot pri večini prenosnikov z zasloni LCD. Glede na to, da prenosnik, kot smo že ugotovili, ni namenjen delu zunaj in bo večino ali kar ves čas »preživel« nekje notri, s svetilnostjo ne bi smelo biti težav. Verjetno bo večino časa daleč od najvišjih vrednosti. Kdor bi furiozno tipkal na ta prenosnik, bi lahko povzročal rahlo pozibavanje zaslona, vendar realno tega ne boste velikokrat videli.

Za delovanje skrbi Intelov procesor 13. generacije (i5-1340P), ki je zelo dober v enojedrnem delovanju, enakovredno na napajanju ali pri delovanju z baterijo, in še za odtenek bolj prepričljiv pri večjedrnem, vendar le z napajalnikom, ob baterijskem delovanju izgubi več kot 20 odstotkov »moči«. Znova medklic, da bo najbrž večino časa priključen na napajalni kabel. V testnem je bila grafična kartica kar tista na procesorju, Intel Xe, in ta ni nič posebnega, začenja se ji poznati starost, saj je enaka že od 11. generacije naprej. Toda model, ki ga prodajajo v Sloveniji, ima vgrajeno ločeno grafično kartico Intel Arc 350M, in ta bi že morala pomagati vsaj pri določenih opravilih, denimo kakšnem grafičnem ali video montažerskem delu, manj pa najbrž pri igrah, zanje bi bilo treba konkretno spustiti ločljivost. Ventilator je slišen le pri obremenitvah, sicer pa tih ali celo mirujoč.

Trajanje baterije je njeni kapaciteti primerno. Torej kratko. Za kake tri do štiri ure ne prezahtevnega dela bi bilo zaloge. Tipkovnica ponuja tipke z dovolj hoda, vendar dokaj »praznim« odzivom, sledilna ploščica pa je velika in povsem v redu, a s plastično površino in ne najbolj natančna. Zanimiva je zamaknjenost ploščice in oblikovalskega izreza na sredini prenosnika. Desno je namreč (ozek) numerični del tipkovnice, zato je sledilna ploščica pomaknjena na sredino osnovnega dela tipkovnice. Nabor priključkov obsega dvakrat USB-C s protokolom Thunderbolt 4, dvakrat USB-A, HDMI (celo različice 2.1), omrežni priključek (ethernet), izhod za slušalke in čitalnik kartic microSD. Če kaj, bi lahko bil slednji polne velikosti (SD), drugih pripomb pa nimam. Kamera je prej slaba kot povprečna, zato pa kartica za brezžično omrežje podpira visoke hitrosti (Wi-Fi 6E).

Izvedba z omenjeno samostojno grafično kartico, 16 GB pomnilnika in 512 GB diska NVMe stane nekaj več ko 1900 evrov. Za ta denar bi bilo fino videti terabajtni disk in mogoče malce bolj ugledno ohišje, a če bo prenosnik ždel na delovni mizi in bo vanj priključen kakšen zunanji disk (morda po priključku Thunderbolt), ne eno ne drugo ne bo težava. Expertbook B5 je računalnik za dokaj ozko ciljno skupino, bo pa ta dobila solidne zmogljivosti in res fin zaslon za nižjo ceno kot bi jo plačala kje drugje, ker bi morda dobila še kakšno lastnost prenosnika, ki je niti ne rabi.  

Tehnični podatki:

HVALIMO:

• Odličen in velik zaslon
• Ravno zadostne zmogljivosti za kakšno grafično ali fotografsko uporabo
• Lep nabor priključkov

GRAJAMO:

• Dokaj debelo in ceneno ohišje
• Majhna baterija
• Celota se zdi nekoliko neuravnotežena

The post KRATKI TEST: Asus Expertbook B5 OLED je krasen za določene profesionalne naloge appeared first on Tehnozvezdje.

Poslovni prenosni računalniki imajo podobne procesorje in komponente kot vsi drugi, od njih pa jih loči programska oprema za varnost naprave in podatkov na njej. Ker so običajno tudi bolj kakovostno sestavljeni, je temu primerna tudi cena, ki si je ne morejo privoščiti vsi poslovni uporabniki. Oziroma se jim zdi neumno za prenosnik nameniti preveč denarja. Thinkbook je namenjen malim podjetjem in domačim uporabnikom, če si želijo prenosnika, ki jim lahko ponudi več možnosti varovanja zasebnosti. Je Thinkpad v igrivem ohišju, ravno toliko osiromašen, da je začetna cena lahko pod tisoč evri.

Elegantna oblika, ne prevelikega pa tudi ne pretežkega prenosnika

Thinkbookovo trdno ohišje iz eloksiranega aluminija je veliko sodobnejšega videza v primerjavi s klasično obliko Thinkpadov, ki so poleg njih videti kot Amiši poleg moderno oblečenih sodržavljanov. Aluminij daje upanje, da je prenosnik tudi trdoživ, čeprav ni preizkušen po vojaškem standardu (MIL) in bo zdržal obremenitve dela na poti, lepo zaobljeni robovi in poudarek na podrobnostih to še podkrepijo, tehnični podatki pa izdajajo, da je tudi dovolj zmogljiv za večino. Prenosnik je sive barve, tipke pa temnejšega odtenka, v katerem so tudi grafični elementi na ohišju, ki razbijejo siceršnjo sivino. Je nekakšen hibrid, podoben prenosnikom IdeoPad z nekaj oblikovnimi vplivi družine prenosnikov ThinkPad X. S težo 1,34 kg in debelino 16 mm ne sodi med najlažje in najtanjše, je pa zato v ohišju dovolj prostora za priključek HDMI normalne velikosti in dva priključka USB-A. To pa je poleg priključka USB -C, preko katerega prenosnika ni mogoče polniti, izhoda za slušalke in priključka za polnjenje, žal vse. Pogrešan namreč priključka Thunderbolt 3 in Ethernet ter režo za pomnilniške kartice.

Spodnji in zgodnji del, v katerem je kajpada zaslon, sta med seboj speta z dokaj preprostima tečajema, ki dovoljujeta »odprtje« prenosnika do 180 stopinj. Položaj vsaj po mojem mnenju nima večjega smisla, lepo pa je, da imaš več svobode pri nameščanju kota zaslona glede na tipkovnico, kot ti najbolj ustreza. Robovi okoli zaslona, predvsem spodnji in zgornji so za današnje smernice dokaj debeli, a če je zaradi njih lahko prenosnik cenovno ugodnejši, me ne motijo. Kot tudi ne, da je edina možnost 13,3-palčni (33,8 cm) zaslon tipa IPS polne visoke razločljivosti, neobčutljiv na dotike. Površinska plast preprečuje odseve, nima pa »varuha zasebnosti« (Privacy Guard), ki preprečuje poglede na zaslon od strani (in preko ramena), ki bi bil zaradi širokega vidnega kota zaslona smiseln. Sicer je zaslon bolj kot ne povprečen. Barvo so lepe in relativno natančne, z manj kot 300 niti pa se ravno ne izkaže. Slabša svetilnost in posledično nižji kontrast pa se kajpada poznata, ko delaš zunaj pod močno svetlobo. Za poslovno uporabo zmogljivosti zaslona drugače zadoščajo, tudi kakšen film si boš lahko ogledal, vsaj dokler ne pričakuješ ločljivosti 4K in visokega dinamičnega razpona.

Zadoščeno varnosti in zasebnosti

V zgornjem robu je spletna kamera, infrardeče prenosnik nima, ki jo je mogoče prekriti. Nad njo je namreč tanek plastični trak, ki ga lahko z manjšim in skoraj neopaznim gumbom premikaš levo ali desno in fizično preprečuješ, da bi kamera karkoli videla. Možnost je sicer standarda na večini poslovnih, imajo pa jo le redki prenosniki za domačo rabo.

Velika osvežitev je tipalo prstnega odtisa. Obstoječa, največkrat desno pod tipkovnico, preko katerih je treba prst povleči, me nikdar niso prepričala. Lenovo pa je ThinkBooku tipalo vgradil v gumb za vklop, okoli pa je še svetleči obroč, ki jasno signalizira, kdaj približati prst. Pohvalno je tudi, da si tipalo prstni odtis »zapomni« tisti krajši čas od pritiska na gumb in polno naloženega sistema, zato ti prsta ni treba nanj »postavi« še enkrat. Izkazalo pa se je tudi kot hitro in dokaj natančno. Niti enkrat se ni zgodilo, da bi moral vnesti kodo PIN, če sem prst odmaknil prehitro, sem ga na tipalo postavil še enkrat in sistem se je odklenil. Velja za zagon prenosnika kot tudi odklepanje, če se zaradi nedejavnosti zaklene. ThinkBook je v osnovi še vedno narejen za poslovne uporabnike, zato ima tudi varnostne mehanizme, ki jih ti od njega pričakujejo. Poleg možnosti zakritja kamere in tipala prstnega odtisa ima tudi zmogljivost identifikacije FISO, podatke na pomnilniku pa lahko sistem tudi zakodira.

Tipkovnica dobra, sledilne ploščice pa ne maram

Naj začnem kar z zadnjo. Pamet mi veleva, da je dovolj velika in odzivna in uporabna tudi brez dodatnih gumbov. Vendar se v vsaj dvajsetih letih uporabe prenosnikov nikdar nisva spoprijateljila. Najraje imam miško, če te ni, potem tisti malo rdečo ročko sredi tipk, tako značilno za prenosnike Thinkpad še iz časov, ko jih je izdeloval IBM. Te Thinkbook kajpada nima.

Kakovostne pa so tudi tipke. Imajo manj hoda (samo 1,5 mm) kot tipke Thinkpadov, pa tudi mehanizem ni enak. Vseeno pa je tipkovnica zanesljiva, ergonomsko primerna in omogoča resno delo, vsak pritisk na tipko pa odda tudi ravno prav glasen »klik«, da veš, kdaj si pritisnil dovolj in kdaj morebiti ne. Pričakovano je tipkovnica tudi osvetljena, kar prav tako postaja ena od lastnosti, brez katere sodoben prenosnik ne more biti. Tudi najcenejši ne.

Po zmogljivosti nekje v povprečju!

Izbiraš lahko med procesorjema Core i5 ali i7, ter različno velikimi pomnilniki. Lenovo na svoji spletni strani omenja, da je mogoč tudi model z le 4 GB delovnega pomnilnika (RAM). Čeprav se je pred leti zdelo dovolj, dandanes niti približno ne zadošča. Nujno je 8, še boljše pa 16 GB. Podobna dilema je tudi glede glavnega pomnilnika. 128, 256 ali 512 GB. Prvo je sicer za silo dovolj, saj imaš vse več datotek v oblaku, a če bi se odločal jaz, bi posegel vsaj po 256 GB. Nikdar ne veš, kdaj boš potreboval prazen prostor za hranjenje podatkov tudi lokalno. Model, ki sem ga imel, je imel procesor i5 (8265U) in se je solidno obnesel pri vseh običajnih zadevah. Nisem pa na njem igral zahtevnih iger, pa tudi videa nisem urejal. Zagotovo bi bil procesor i7 boljša izbira, a potem bi bila tudi cena višja, vprašanje pa je, ali uporabniki, ki jim je ThinkBook namenjen, tolikšno zmogljivost potrebujejo. Lenovo pa se ni odločil za vgradnjo manj zmogljivega procesorja i3 ali celo katerega še nižje uvrščenega na zmogljivostni lestvici, kar bi verjetno pokvarilo splošni vtis družine.

Zmogljivosti te ne bodo zadovoljile, če boš razočaran nad baterijo oziroma časom avtonomije dela. Tako preprosto je to pri prenosnikih. Obljubljenih 12,5 ur verjetno ne boš dosegel, med 7 in 9 pa skoraj gotovo. Prenosnik, ki brez težav zdrži delovni čas in je hkrati še dovolj zmogljiv, lahko le pohvalim.

HVALIMO

• Sodobna, profesionalna, a ne preveč resna oblika.
• Možnost, da kameri fizično preprečiš snemanje.
• Tipalo prstnega odtisa na gumbu za vklop.
• Podprta varnostna standarda FIDO in TPM.
• Dobra tipkovnica.
• Solidne zmogljivosti.
• Dobra baterija.

GRAJAMO

• Nima IR kamere, ki je pogoj za robustno prepoznavo obraza.
• Premalo priključkov in brez reže za pomnilniške kartice.
• Na voljo je le ena vrsta zaslona.

The post Lenovo Thinkbook 13s: Lahkotnejši mladenič na službeni poti appeared first on Tehnozvezdje.