ASUS Zenbook S 13 OLED: Lažji celo od »Zraka« (#video)

Kdor išče Windows alternativo Applovemu prenosniku Macbook Air, jo bo našel v Zenbooku S 13 brez v takšnem primeru pogostih in bolečih kompromisov.

Omemba, da prenosnik tehta okoli enega kilograma in je obenem še tanek, me ni navdala s pretiranim optimizmom. V preteklosti je to največkrat pomenilo manj robustno ohišje oziroma vsaj izredno tanko hrbtno ploščo zaslona, slabšo tipkovnico, pomanjkanje priključkov in predvsem hitro segrevanje, ki vedno povzroči nadležno zmanjševanje moči. Toda obenem se nekateri, štejem se mednje, z veseljem sprijaznijo z marsičim, saj nam zaradi stalnega prenašanja več pomenijo kompaktne mere in še posebej nizka masa. Verjemite mi, da se pozna vsak nepotreben gram, če imaš nahrbtnik ves dan na ramenih. Še dobro, da se Zenbook S 13 z zaslonom OLED dobro odreže v vseh pomembnih lastnostih.

Zanimiva površina ohišja

Ne bom dejal, da je vse na njem odlično. Morda se ti bi zdela tipkovnica »plastična« in boš imel občutek, da imajo tipke premajhen hod, toda skoraj zagotovo se boš vprašal, iz česa je ohišje. Narejeno je iz materiala, ki mu Asus pravi plazma keramični aluminij. Če sem razumel prav, jim je uspelo na površino aluminija nanesti keramično plast, manj občutljivo na prstne odtise in praske. Ni slabo glede na to, da kovinsko ohišje po letih uporabe zlahka postane neugledno. Zaradi procesa izdelave ohišje ni samo prijetno na otip, ravno tako naj bi bil površinski vzorec vsakega prenosnika nekoliko drugačen. Iz razumljivega razloga, dobil sem samo en testni primerek, tega ne morem zanikati ali potrditi. A bolj kot vse to me je razveselilo, da navkljub tankosti ohišje deluje izredno trdno in robustno. Nenazadnje prenosnika ne kupujem za leto ali dve.

Udobna in razmeroma dobra tipkovnica

Tipkovnice Asusovih prenosnikov me do zdaj še nikdar niso razočarale. Pozitivni niz se očitno nadaljuje, saj dosti pripomb na tipkovnico Zenbooka S 13 nimam. Kljub majhnosti ohišja so pokrovčki tipk dovolj veliki, razmik med njimi je pravšnji, le hod 1,1 milimetra bi lahko bil globlji. Všeč mi je, da je tipka za vklop druga od desne strani in v zgornji vrstici. Škoda, da vanjo niso vgradili še tipala prstnega odtisa. Vedno je bolje, če sta na voljo obe biometrični metodi odklepanja zaslona – odtis in obraz

Sledilna plošča je v primerjavi z lanskim modelom manjša in je brez funkcije numerične tipkovnice, ki ima po mojem mnenju zelo omejeno uporabnost. Sicer ni odveč, če so takšne in podobne možnosti, a obenem je na mestu vprašanje vsem uporabnikom prenosnikov Asus s to možnostjo. Kolikokrat ste jo uporabili? Dobro je še to, da se kljub gladki površini, prstni odtisi pretirano ne poznajo. Sledilna ploščica v vseh lastnostih sodi med razmeroma dobre, kar pomeni, da ne izstopa v nobeni smeri.

Zaslon, ki (skoraj) nima tekmeca

Odločitev za zaslonsko tehnologije OLED se vse bolj kaže kot pravilna, saj je praktično v večini lastnosti spredaj. Ne gre samo za natančne in žive barve ter visoko kontrastno razmerja, ti zasloni so ravno tako dobri za oči. Ker je modra svetloba očem nevidna, nam je ASUS poslal zanimiv filter. Če bi pogledal skozenj, bi jasno videl škodljivo modro svetlobo iz zaslona IPS, medtem ko bi bil zaslon OLED skoraj popolnoma temen, saj jo omeji do 70 odstotkov. To je tako, kot bi imele prek zaslona filter, ki zapre pot svetlobi ustreznih valovnih dolžin. Ravno tako se boš razveselil zaslonskega razmerja 16:10, ki nudi primernejšo površino za večino del, ki jih opravljaš na prenosniku, ter dobrega visokega dinamičnega razpona (HDR). Opazil sem sicer nekaj zoprnega odboja (ko vidiš samega sebe na površini zaslona) na prostem ali v primeru, da je bila soba pretirano osvetljena. V običajnih razmerah, na primer, ko na zaslon skozi okno ne sijejo sončni žarki, za udobno delo zadostuje svetilnost med 30 in 40 odstotki.

Nazaj na Intel

Zenbooka S 13 je eden prvih prenosnikov s procesorjem i7 trinajste generacije. Drastičnega povečanja zmogljivosti v primerjavi z lansko generacijo sicer ni, to je nenazadnje jasno povedal Intel, a gre gotovo za enega boljših letošnjih procesorjev za tanke prenosnike. Applov M2 je še hitrejši v večini postavk, izjema so eno-jedrne zmogljivosti, a ima omejen pomnilnik do 24 GB, Macbook Air s terabajtnim pogonom pa je tudi občutno dražji, ima manj priključkov in nižjo ločljivost zaslona. Naj mi ljubitelji jabolk oprostijo (ali ne), a Asusov prenosnik je po mojem mnenju dokaj dobra alternativa, če iz nekega razloga nočeš MacBooka, a bi vseeno rad imel prenosnik s podobno izkušnjo uporabe.

Asus pogosto spreminja konfiguracije. Tako ima lanski model odlični procesor AMD Ryzen 7 6800U ter drugačen izbor priključkov, toda ker je bilo lani kar nekaj težav z dobavo procesorjev in posledično prenosnikov, je tokratna odločitev za vrnitev na Intel pravzaprav dobra. Pomeni, da bodo zmogljivosti zadostile potrebam večine. To med drugim dokazujejo rezultati testa (najdeš jih v tabeli). Procesor je zelo zmogljiv v eno-jedrnem načinu, spodoben na ravni AMD-ja v več-jedrnem, a zaostaja za njim v grafičnih zmogljivostih, kar ne omogoča gladkega igranja grafično zahtevnih iger.

Po 30-minutah obremenjenosti »do roba«, je baterija v povprečju izgubila 18 odstotkov napolnjenosti, kar pomeni skoraj tri ure delovanja. Ob običajni uporabi lahko torej pričakuješ najmanj dvakrat tolikšno avtonomijo oziroma celo do 8 ur ob manj zahtevni uporabi.  

Segrevanje ni pretirano moteče

Ob večjih obremenitvah je opaziti povečano segrevanje ohišja, kar vpliva na postopno zmanjševanje hitrosti jeder, s čimer sistem prepreči pregrevanje procesorja. Segrevanje ni pretirano moteče in ne moti niti ko imaš prenosnik na kolenih. Reži za zajem zraka na dnu sta levo in desno, da ju je takrat skoraj nemogoče blokirati, a ker se stranica z zaslonom spusti, da se tipkovnica v odprtem položaju dviga pod udobnim kotom in je pod prenosnikom obilo prostora za nemoten pretok zraka, topel zrak potuje preko zaslona navzgor. Kar ni najboljše. Hladilni sistem je sicer dokaj učinkovit, saj so ga opremili z dvema ventilatorjema, česar še nisem opazil v tako tanki napravi. Ob polni obremenitvi znata biti nekoliko glasna, a po mojih izkušnjah, nikdar nista po nepotrebnem dvignila vrtljajev.

Asus se je letos spet vrnil k preverjenemu izboru priključkov. Nekaj težav zna biti, da sta oba priključka tipa C na levem boku eden poleg drugega, toda obenem je dobro, da sta na voljo še priključka HDMI in USB tipa A. Napajanje poteka preko enega od dveh priključkov tipa C, pri čemer še zdaleč ni odveč podpora za napajanje preko dodatnih baterij oziroma celo preko drugega prenosnika. Za vas ne vem, a meni se je že pripetilo, da sem napajalnik pozabil doma.

Konec koncev gre za dober paket in uravnoteženo kombinacijo zmogljivosti, zaslona, priključkov, specifikacij in avtonomije baterije, s čimer preseže prenosnike, ki so morda boljši v eni ali dveh lastnostih. Še vedno je prostor za izboljšave. Kdaj ga ni? A trenutno je Zenbook S 13, če ne najboljša, pa gotovo med boljšimi izbirami v segmentu tankih prenosnikov.

HVALIMO:

• Lahko in tanko, a vseeno trdno ohišje
• Razmeroma uporaben izbor priključkov
• Zaslon OLED
• Dobra avtonomija

GRAJAMO:

• Blazinice na dnu slabše preprečujejo drsenje
• Ne najbolj prepričljiva zvočnika
• Nekoliko »plastičen« videz tipkovnice
• Ni tipala prstnega odtisa