Najbolj očitna je navaden namizni monitor, ki ga imate doma ali na delovnem mestu, da prenosniku služi kot drugi zaslon. Rešitev z manjšo napako. Malone smešni boste, ko ga boste prenašali okoli. Ne gre, saj nima smisla. Kupiti lahko nov prenosnik. Takšnega z večjim zaslonom ali morda enega Asusovih modelov »duo«, katerega drugi ožji zaslon se bohoti tik nad zaradi tega manjšo tipkovnico. Primerna rešitev, ko vam je vseeno, če sta zaslona različno veliko. Toda v primerih, ko potrebujete približno enako velika in še enega poleg drugega, rešitev ni najboljša. Takrat pridejo do izraza prenosni monitorji. Niso ravno novost, a so postali zanimivejši, odkar sodobni vmesniki dovoljujejo sočasni prenos električnega toka in video signala preko enega kabla USB-C (Display Port ali Thunderbolt). Tovrstni monitorji so kljub temu še vedno posebneži, a jih imajo v ponudbi vsi uveljavljeni in manj uveljavljeni izdelovalci. Nekaj modelov, sicer veliko manj kot v tujih, pa boste našli tudi v naših trgovinah.

Ni potrebe, da bi moral imeti prenosni monitor zvočnike, če ga boste uporabljali s prenosnikom. Njegovi bodo zadoščali.

Prenosne monitorje najdete v različnih velikostih – od 10-palčnih (25,4 cm) do 22-palčnih (slabih 56 cm)-, kar je pravzaprav pravi velikan za naprave te kategorije. Manjši, ki so veliki približno toliko kot večina tablic, sicer lahko priključite na prenosnik, čeprav so največkrat namenjeni posebni skupini uporabnikov. Morda fotografom, da preverjajo kakovost fotografij. Ostalim so namenjeni modeli z diagonalami med 13 in 17 palcev. Kolikšna je primerna, je odvisno od zaslona prenosnika. Smiselno je, da so mere monitorja čim bolj usklajene z merami zaslona prenosnika. Prav tako razločljivost. Ta naj bo na obeh zaslonih enaka, da so enako velike ikone in besedilo.

Kadar je prenosni monitor povezan preko priključka USB, naj ima kakšnega še sam. Tako boste na prenosnik, ki se ravno ne bohoti z njihovim bogastvom, lažje priklopili druge naprave.

Nima smisla, da je prenosni monitor razločljivosti 4K, če je delo ne zahteva in je nižje razločljivosti zaslon prenosnika. Imeli boste nekaj, česar ne potrebujete. Polna visoka razločljivost (1080p) je optimalna za večino uporabnikov. Podobno se nima smisla pretirano ukvarjati z drugimi značilnostmi, kot so svetilnost, kontrastno razmerja ali hitrost osveževanja, saj so si naprave na trgu glede tega dokaj podobne. Nikar pa ne spreglejte podatka o zaslonski tehnologiji. Prenosni monitorji še nimajo zaslonov OLED, zato naj bodo ti zaslonske tehnologije IPS. Vidni kot je širši, kar ni nepomembno med sočasno uporabo več zaslonov, da natančnejšega prikaza barv posebej ne omenjam.

Za drugi zaslon lahko uporabite tablični računalnik. Kako to storiti je odvisno od modelov. V najslabšem primeru boste morali na obe namestiti aplikacijo.

O priključkih sem nekaj malega že povedal. Če prenosnik ima priključek USB C in podpira prej omenjena protokola, potem bo ta dovolj. Preko njega bo monitor dobil energijo za delovanja in ga bo ga treba priključiti na električno vtičnico ali s sabo imeti dodatno baterijo. Čeprav bo to pomenilo, da bo prinosnikova prej prazna. Nekateri modeli imajo celo vgrajeno baterijo z nekaj ur delovanja, toda zaradi tega so malenkost težji. V primeri souporabe s starejšim prenosnikom bo treba poiskati model vsaj s priključkom HDMI, ki ima zato drugače rešeno napajanje. Predno se odločite, preverite, katere priključke in katere vmesnike podpira prenosnik oziroma ali sta napravi sploh združljivi.

Če prenosnik nima na dotik občutljivega zaslona, bo morda smiselno, da je takšen zaslon prenosnega monitorja.

Masa prenosnega monitorja je pomemben dejavnik, saj ga boste prenašali s sabo, verjetno kar v torbi skupaj s prenosnikom. Odvisna je od modela in se giblje od dobre pol kilograma do krepko preko kilograma. Ne sliši se veliko. Verjemite, ko več ur s seboj prenašate naprave, brez katerih nikakor ne morete, se pozna vsak gram. Kaj šele nekaj sto gramov. Nekateri modeli so zaščiteni z ovitkom, ki med uporabo služi kot stojalo, medtem ko imajo drugi drugačne rešitve. Nekakšno stojalo, ki sicer ne omogoča svobode nastavljanja držal običajnih monitorjev, je tako ali drugače del prenosnega.

Bistvo prenosnih monitorjev je njihova priročna uporaba doma ali na poti. Na prenosnik ga priključite, ko ga potrebujete, drugače pa ga imate nekaj shranjenega. V takšnem primeru nima smisla zanj odšteti preveč. Toda kot pri drugih napravah, tudi tu najdemo širši cenovni razpon. Od dobrih dvesto evrov naprej.  

The post Tako prenosni monitorji rešujejo potrebe sodobnih nomadov appeared first on Tehnozvezdje.

ZA:	PROTI:
Majhen, lahek in robustno izdelan tiskalnik.	Smešno visoka cena (baterijo moramo dokupiti).
Za mobilni tiskalnik visoka hitrost tiskanja.	Nekoliko težko vstavljanje papirja.
Ni črnilnikov in težav z njimi.	Kakovost tiskanja je odvisna od papirja.

Brother Pocket Jet pj-763 je predstavnik termičnih tiskalnikov, natančneje deluje po principu neposrednega termičnega tiskanja. Prednost pred sorodnimi brizgalniki je očitna. Nobenih pregovorno dragih črnilnikov, moramo pa kupovati papir prevlečen z na infrardeči svetlobni žarek (»toplotni žarek«) občutljivo snovjo. Ki se ne drži papirja kot klop človeške kože, zato jo lahko poškodujemo z grobim praskanjem. Predvsem pa papirja ne smemo puščati na soncu, kajti hitro porumeni in dokument je videti neugleden. Če pa ga tam pustimo pred tiskanjem, tudi manj uporaben. Je pa manj občutljiv od (cenejšega) papirja, na katerega so po podobnem principu običajno natisnjeni računi. Lahko pa ga pustimo na armaturi avtomobila, kajti vetrobransko steklo omenjenih sončnih žarkov ne prepusti.

Razlike med brizgalnim in termičnim principom gredo še naprej, to pa je še kako pomembno, ko se odločamo za tovrstne naprave. Brizgalniki uporabljajo navaden papir, na njem pa je lahko že natisnjena glava ali pa kar cel dokument (največkrat pogodba), tiskalnik pa le natisne potrebna besedila v prazne prostore. Tudi ti so največkrat črno-beli, če ne zaradi drugega pa zaradi kompaktnosti in nižjih cen izpisa, čeprav so lahko tudi barvni. Na papir za termične tiskalnike pa predhodno ne moremo natisniti ničesar, tiskajo pa le v črno-beli tehniki.

Sicer pa je pri mobilnih tiskalnikih najpomembnejše troje. Mora biti dovolj majhen, robustno izdelan, baterija pa mora zdržati čim dlje oziroma vsaj toliko, kot zdrži baterija prenosnika ali tablice, s katero delujeta v paru. To pa na žalost ni ravno poceni oziroma slabega tisočaka za tiskalnik, baterijo, ki jo je treba kupiti posebej, ter držalo papirja v zvitku. Takšnega smo namreč imeli na testu in iz prve roke vam lahko povemo, da če tiskalnik nima držala, je tiskanje hudo oteženo. Že če malce pozabimo papir odviti po delovni površini, se zgodi, da ga tiskalnik postrani potegne skozi majhni mehanizem in izpis je za v smeti. Hkrati moramo paziti, da se zvit papir, ko pride iz tiskalnika, ne zvije nazaj ter ga naprava ne potegne še enkrat vase. To se nam je namreč redno dogajalo. Zaradi slednjega pa vsaj izpis ni bil uničen. Vse to odpade, če se odločite uporabljati papir v običajni obliki – torej listih. Pri obeh pa moramo paziti, da papir ravno vstavimo na točno določeno mesto, ker pa tiskalnik vase potegne za vsega nekaj milimetrov, moramo tudi paziti, da ga po pomoti ne potegnemo ven ali zamaknemo.

Hitrost tiskanja je sicer zgledna in sicer okoli 8 strani velikosti A4 na minuto. Zato pa kakovost izpisa ni ravno na »ne vem kako visoki ravni« kljub ločljivosti 300 pik na palec, kar je razvidno tudi na povečani fotografiji. Ni videti, da bi bile črke ostre, kot bi lahko bile, ni pa spet tako hudo, da besedil ne bi mogli normalno brati. Podrobnejša analiza pokaže, da pike v črkah niso popolnoma enako črne, kar je verjetno posledica kakovosti papirja. Tiskamo lahko kajpada tudi fotografije, kjer pa se vsaka napaka na papirju še veliko bolj pozna.

Uporabnost tovrstnega tiskalnika vidimo v krogu uporabnikov, ki so ves čas na poti. Vendar jim moramo tiskalnik ponuditi kot celovito rešitev in ne le kot del, ki ga nato sam uporablja kakor ve in zna. Najbolje je, če je tiskalnik nekje statično nameščen, bodisi na armaturi avtomobila (spet je treba posebej kupiti ustrezno držalo) ali v poslovnem kovčku. Slednje je morda celo bolje, ker je lahko v njem tudi prenosnik oziroma tablica, ter listi papirja (ali roloji). Vse skupaj mora biti nato še ustrezno povezano, s pravo programsko opremo, da je tiskanje na poti uporabna zadeva. Če pa potrebujete barvno tiskanje ali tiskanje na že natisnjene papirje, potem tiskalnik na neposredni termični princip ni primerna izbira.

The post Zažigalec papirja s (kar) nekaj omejitvami appeared first on Tehnozvezdje.