Vsi trije nacionalni programi (TV SLO 1, TV SLO 2 in TV SLO 3) bodo »po zraku« od omenjenega datuma vidni le še v multiplexu A, kjer so bili že doslej v načinu HD. RTV Slovenija jih bo prenehala oddajati v sliki SD na multiplexu C. Sicer v multiplexu A še ostajata regionalna programa TV Koper-Capodistria in TV Maribor v standardni razločljivosti, v muxu C pa komercialni programi TV 3 medias, Golica TV in Nova24 TV, prav tako s sliko SD. Ostali prostor v tem multiplexu naj bi bil namenjen plačljivi storitvi, ki jo RTV zdaj znova omenja, v povezavi z zunanjim ponudnikom, a o njej ne pove drugih podrobnosti. Glede na razpoložljivo pasovno širino veliko programov ne bo mogla nuditi, vsaj ne s kakovostno sliko. Multipleksa B po odhodku norveškega Norkringa (Telenorja), ki je z njim upravljal, pred natanko desetimi leti, ni več nihče vzpostavil.

Na TV Slovenija smo lahko HD-sliko prvič spremljali ob prenosih poletnih olimpijskih iger v Pekingu l. 2008. Takrat so sliko s t. i. mednarodnim tonom (zvokom s tekmovališč, brez komentarja) oddajali poskusno, na posebnem kanalu iz oddajnika na ljubljanskem gradu (Šance). Miran Dolenec, vodja enote Oddajniki in zveze, je konec oddajanja SD-signala označil za krog »Od Pekinga do Pekinga.« Februarja prihodnje leto bodo namreč znova olimpijske igre v kitajski prestolnici, tokrat zimske. »Uporabnikom želimo vedno znova ponujati spremljanje programov RTV Slovenija prek tehnično in tehnološko najboljših poti. Bili smo med prvimi, ki smo v Evropi ugašali analogni televizijski signal, med prvimi, ki smo uvedli radijsko digitalno omrežje DAB+ in prenehanje oddajanja nacionalnih televizijskih programov v nizki ločljivosti je nekakšen logičen naslednji korak,« je v pripravljeni izjavi še dodal Dolenec.

Konec oddajanja v slabši kvaliteti seveda pozdravljamo in tudi mislimo, da bo vplivalo na zelo malo gledalcev. Tudi v Oddajnikih in zvezah so zapisali, da bo »spremembe zaznalo le manjše število gospodinjstev in da bo večina teh potrebovala le vnovično nastavitev televizorja ali zunanjega sprejemnika (set-top-boxa), odvisno s katero napravo sprejemajo signal. Po toliko letih, kar v prodaji ni več naprav, ki bi podpirale zgolj sliko SD, je verjetno le še peščica gledalcev brez sprejemnikov HD. Tisti, ki so še ostali in ki hkrati sprejemajo televizijski signal z zunanjo ali sobno anteno, pa si bodo morali priskrbeti ustrezno opremo za sliko v visoki razločljivosti.

Sprememba ne bo imela nikakršnega vpliva na naročnike različnih operaterjev. Ti signal RTV Slovenija dobivajo po povsem drugi poti in tisti, ki še ponujajo sliko SD, razločljivost in bitni tok zanjo zmanjšajo sami iz izvirnega signala HD. So se pa tudi operaterji, hvalabogu, že v precejšnji meri poslovili od standardne razločljivosti.

• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Kako iz zagate po 13. oktobru?
• 
  Buzz »popravljen« in s štirikolesnim pogonom!
• 
  Nehajte sanjati o vodiku in trajnostnih gorivih!
• 
  To je kamera, ki cilja na en sam popoln posnetek
• 
  SPREGLEDANO: Zabaven in tudi, temu ni moč oporekati, na trenutke TRAPAST

The post TV Slovenija končuje s sliko standardne razločljivosti (SD) appeared first on Tehnozvezdje.

Prvi multipleks DAB+ je zaživel septembra 2016 in je po štirih letih obstoja polno zaseden. Na njem oddajajo štirje nacionalni radijski programi RTV Slovenija (Prvi program, Val 202, program ARS in Radio SI) in petnajst komercialnih programov. Aprila je začel delovati »tretji« multipleks, na katerem je ta čas ena komercialna radijska postaja. To omrežje je lokalno, saj z oddajnika Ljubljana – Šance (ljubljanski grad) pokriva glavno mesto in nekaj njegove okolice.

Zaradi interesa izdajateljev radijskih programov je Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) podelila frekvence za novo omrežje, tudi tega, kot ostala dva, upravlja RTV Slovenija prek svojega oddelka Oddajniki in zveze. »Ko smo 2016 štartali DAB, nismo vedeli, kako hitro se bo tehnologija uveljavljala. Vidi pa se, da so jo izdajatelji sprejeli kot nov pot do poslušalcev,« je ob zagonu novega multipleksa dejal vodja Oddajnikov in zvez Miran Dolenec.

R2 je razdeljen na vzhodno in zahodno regijo, vanj pa so na začetku vključeni regionalni radijski programi in programi narodnostnih skupnosti, ki delujejo v okviru nacionalke (Radio Koper, Radio Maribor, Radio Capodistria in Pomursko-madžarski radio). Prostor je kajpak tudi za druge lokalne radijske programe, ki pa morajo najprej pridobiti pravico do digitalnega oddajanja na razpisu Akosa.

Omrežje ima devet oddajnih točk, pet na zahodu in štiri na vzhodu. Zahodni del omrežja pokrivajo oddajniki na Belem križu, Kuku, Nanosu, Skalnici in Tinjanu, vzhodni del pa na Boču, Plešivcu, Pohorju in Trdinovem vrhu. Precejšnja luknja v pokritosti zeva v osrednji Sloveniji in na Gorenjskem. Kot je pojasnil Dolenec, namreč točki na Krvavcu in Krimu še nimata oddajnikov za R2, ju bodo pa dodali. Direktorica Akosa Tanja Muha je izrazila še upanje na čimprejšnji dogovor med RTV Slovenija in Darsom za slišnost digitalnega radia v predorih na avtocestah. Dozdajšnja investicija v novo omrežje je znašala 400 tisoč evrov, kar je nekaj manj kot pri R1, predvsem zato, ker obe omrežji uporabljata iste antenske sisteme.

Za zdaj ni kakšnega govora o tem, da bi sčasoma ugasnili analogno oddajanje (FM) in prešli izključni na digitalnega, kar je v Evropi doslej storila zgolj Norveška, na tovrstno potezo pa se pripravlja še Švica. Predsednik Sveta za radiodifuzijo Aleš Lipičnik je sicer ocenil, da bo verjetno izdajateljem postopoma postalo predrago vzdrževati obe platformi za oddajanje.

Naslovna fotografija: Matej Kolaković/RTV Slovenija     

The post V digitalnem etru še lokalni radijski programi appeared first on Tehnozvezdje.