Ne bom presenečen, če bo DAB šel po poti DVB-T in blu-rayja
Matjaž Ropret 29. septembra 2020 ob 06:35

Določene tehnologije ob splovitvi delujejo obetajo, da bodo naslednja velika reč. Nakar se skozi njihovo uvajanje izkaže, da po desni prihaja že nekaj veliko boljšega in da so pravzaprav imele zelo ozko časovno obdobje, ko bi lahko dosegle preboj. Marsikateri to ne uspe in ostale le bleda senca predhodnice. Pomislimo samo na digitalno prizemno televizijo (DVB-T) ali ploščke blu-ray ter še posebej njihovo 4K-izvedbo. Občutek imam, da se utegne podobno zgoditi z digitalnim radiem DAB+, le da bo celotna agonija trajala še malo dlje.

O DAB-u se je začelo resno govoriti že pred kakšnimi petnajstimi leti, pa je še vedno povsem nišna tehnologija. Doma ali v pisarni zelo redki lovijo radijski signal na ta način, velika večina ostaja pri starem, analognem FM-u, ali pa je prešla na spletni radio. V avtu verjetno uporabljajo DAB tisti, ki ga (slučajno) imajo, pa tudi ti ne vsi, ker pokritost niti na cestah, čeprav je tam še najboljša, ni idealna. Lahko jim celo avtomobilski infozabavni sistem sam preklaplja nazaj na FM. V digitalni obliki še vedno oddaja manjši del radijskih postaj, pokritost s signalom raste le počasi in kakršne koli ideje o popolnem prehodu DAB, če so kdaj zares obstajale (pa mislim, da pri dejanskih odločevalcih v resnici niso), so povsem potihnile. Edini premik naj bi bilo uzakonjenje te tehnologije v novih avtih, kar pa je samo prenos evropske direktive v našo zakonodajo, in pri čemer (spet) tako ali tako zamujamo, ker je rok letošnji 21. december, do takrat pa ni nujno, da bo popravljeni zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom) začel veljati.

Nakazal sem že nekaj problemov z digitalnim oddajanjem in sprejemanjem radijskega signala, ne pa še vseh. Poleg pomanjkanja naprav, še posebej »hišnih«, slabe, na nekaterih področjih (Gorenjska!) celo katastrofalne pokritosti s signalom, in izostanka večine lokalnih postaj, je tu še povprečna kakovost oddajanja ter (znova) popolna odsotnost strategije, kaj sploh želimo s to tehnologijo doseči. Pa tudi, če bi vse našteto bilo, morda ne bi kaj dosti pomagalo. Povsem mogoče bi vsebine s pametnih telefonov v vsakem primeru prevladale. V avtu že dolgo poslušam pretežno podkaste – med njimi so tudi radijske oddaje – in poznam jih še nekaj, ki počno enako. Drugi pretakajo radijski program iz aplikacije na zvočnike v avtu. Navsezadnje je zdaj mobilna povezljivost skoraj povsod, za razliko od signala DAB+, gigabajti pa so poceni. In še kakovost je boljša ali pa vsaj nič slabša, še posebej pri žični povezavi za platformi Android Auto in Carplay, a tudi prek bluetootha. Konec koncev se tudi malokateri avto lahko pohvali z dobrimi zvočniki.

Prav mešetarjenje s kakovostjo storitve je eden od vidikov, ki so pripomogli že k zatonu DVB-T. Pri televiziji je večina izdajateljev, prisotnih na multipleksih, varčevala in še varčuje z bitno hitrostjo, da lahko plačuje manj za tovrstno oddajanje. Slika pri dveh megabitih na sekundo pa je seveda bistveno slabša kot pri štirih ali osmih megabitih. Podobno, a v bistvu še huje je pri radiu, kjer mnoge postaje oddajajo z manj kilobiti na sekundo, kot je priporočljivo za soliden podkast, kaj šele za glasbo. Dodatno pa varčujejo pri zaščitnem razmerju, zaradi česar je signal nestabilen. Jasno je, da upravljavec omrežja, RTV Slovenija (prek enote Oddajniki in zveze), ne more oddajati zastonj. In prav tako je jasno, da želijo radijske postaje za oddajanje plačevati čim manj. Tako obe strani iščeta trike, kako še vedno oddajati in ustvarjati vtis premikanja v digitalno prihodnost, hkrati pa čim več privarčevati, kar se na koncu vseeno pozna v kakovosti in uporabniški izkušnji. Nihče pa ne stori (skoraj) ničesar, da bi se akterji bolj potrudili. Agencija za komunikacijska omrežja in storitve je predpisala najnižjo kakovost oddajanja, a ne za vse postaje, in obenem »pozabila« na zaščitno razmerje. Država tehnologije DAB+ ne vidi kot pomembne in ne prispeva ničesar k temu, da bi se več postaj odločalo za vstop na multiplekse, da bi RTVS širila omrežje, ki je v vseh letih obratovanja komajda kaj zraslo in je daleč od analognega, in da bi bilo na voljo več sprejemnikov (vsaj v avtih). Najsi bo skozi spodbude ali prisilo, doslej nismo videli ničesar.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Mogoče pa je vseeno glavni problem v uporabniški izkušnji. Marsikdo se sprašuje, kaj sploh dobi z digitalnim radiem, in pravzaprav upravičeno. Kakovost zvoka ni pretresljivo boljša niti v idealnih razmerah, še manj pa v slovenski realnosti. Dodatne informacije na zaslonu prav tako ne pomenijo veliko in so bile v bistvu mogoče že pri sistemu RDS. V obojem pa je še naprednejši internetni radio, ki tudi ni omejen zgolj na Slovenijo in ki lahko živi znotraj širše storitve z glasbo, podkasti in še čim. Blu-ray je imel kratko obdobje, preden ga je povsem izpodrinil pretočni video. Prav lahko je DAB+ svojo podobno priložnost že zamudil in bo še naprej nekje zraven kot eden od načinov za prenašanje radijskega programa do poslušalcev, a nikoli ne bo postal glavni.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
5 komentarjev
  • Po moje je še prezgodaj govoriti kakšna situacija bo z DAB+ v prihodnosti.
    Glede na to po ugasnitvi analognih radijskih oddajnikov trenutno nima nobene alternativne platforme ni zanj nobene bojazni da ne bi uspel.
    Pravtako še ni pri nas nobenih plačljivih radijskih programov.
    Regionalni in lokalni radijski programi pri nas še sploh niso začeli oddajati preko DAB+.
    Glavna poanta uporabe DAB+ je to da na eni frekvenci lahko oddajajo več radijskih programov, tako se razbremeni frekvenčni spekter oz. se omogoči oddajanje znatno večjemu številu radijskih programov kot dosedaj.

    V članku omenjaš DVB-T. Glede na vse kar se je dogajalo okrog DVB-T pri nas, smo lahko radi da še pri nas sploh oddajajo. Sicer pa se še glede na vse kar dobro drži.
    Močno dvomim, da je kvaliteta slike kaj prispevala k zatonu DVB-T.
    Za zmanjšanje števila uporabnikov so krivi drugi razlogi o tem pa ti še po vsej verjetnoti kaj več veš.
    Bi bilo mogoče če bi bil namesto RTVSLO operater obeh DVB-T MUX-ov kdo drug kaj drugače na področju DVB-T v SLO ?
    To pa je zanimivo vprašanje.

    Sicer pa da na področju DVB-T oz DVB-T2 ni vse tako črno poskrbijo zato naši sosedje.
    Tako bodo Hrvati do konca leta ugasnili DVB-T oddajnike in bodo prešli na DVB-T2 HD.
    Tako bo mogoče hrvaške TV programe gledati v HD na večjem območju Slovenije kot dosedaj.
    sicer pa več informacij o prehodu lahko najdemo na njihovi spletni strani https://gledajbezbrige.oiv.hr/

    • Lahko sprejmem kup argumentov, zakaj sem pretirano pesimističen (čeprav dvb-t, windows phone in še kakšen primer kaže, da imam običajno prav), tega, da je še prezgodaj pri tehnologiji, ki je prisotna že 15 let ali koliko in bi morala prodreti že pred petimi leti, pa definitivno ne.
      Ad frekvence pa – sproščanje analogne televizije je imelo poanto, ker bo spekter zasedel broadband. Na 100 MHz pa je težko početi kaj drugega smiselnega, razen prenosa govora. Slovenija pa je že zdaj edinstvena po številu radijskih postaj na prebivalca. Znatno večje število programov??? Lol. Za koga in s kakšnim financiranjem?

      • Pri nas je marsikaj tudi na drugih področjih po eni strani nelogično pa kljub temu je.
        Sicer pa se jim že splača drugače ne bi imeli interes oddajati radijske programe.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja