S sprejemom Googlovih algoritmov, ki bodo poganjali Applovo inteligenco (umetno inteligenco v slengu gojiteljev jabolk), Apple posredno priznava, da lastni razvoj niti približno ni dosegel pričakovanj. Odločili so se za pragmatičnost. Če ga ne moreš premagati, se mu pridruži!

Bo Siri dohitela konkurenco?

Prenovljena Siri ni več zgolj glasovni pomočnik za osnovne ukaze, temveč naj bi postala pogovorni pomočnik, primerljiv s storitvami ChatGPT, Gemini in Claude. Siri bo razumela kontekst pogovora, odgovarjala na dodatna vprašanja brez ponovnega pojasnjevanja in izvajala zahtevnejša opravila v aplikacijah. Med drugim bo znala pripraviti sporočilo, poiskati fotografije, ustvariti opomnike ali pomagati pri organizaciji dogodkov. Apple poudarja, da bo pomočnik uporabljal podatke iz naprave, vsebino zaslona in celo pogled kamere. Podjetje ob tem znova zagotavlja, da večina obdelave poteka lokalno na napravi.

Kljub velikim obljubam ostaja dejstvo, da uporabniki Androida in storitev umetne inteligence številne podobne funkcije uporabljajo že nekaj časa. Siri zato prej dohiteva konkurenco, kot pa postavlja nove standarde.

iOS 27 hitrejši in bolj povezan

Nova različica sistema iOS bo podprta na vseh telefonih od modela iPhone 11 naprej. Apple obljublja hitrejše delovanje, hitrejše odpiranje aplikacij, fotografij in prenosov podatkov prek AirDropa. Med novostmi izstopa možnost deljenja albumov z uporabniki naprav Android in Windows, fotografije pa se bodo shranjevale v polni ločljivosti ne glede na uporabljeno platformo.

V aplikaciji Health se pojavlja nov razdelek za spremljanje perimenopavze, prehodnega obdobja nekaj let pred menopavzo.

Umetna inteligenca (skoraj) povsod

Safari bo s pomočjo umetne inteligence samodejno razvrščal odprte zavihke po tematikah. Zanimiva je tudi funkcija za ustvarjanje razširitev brskalnika z opisom v naravnem jeziku.

V Galerijo prihajajo orodja za odstranjevanje motečih elementov, spreminjanje kadra in generativno urejanje posnetkov. Gre za funkcije, ki jih Google ponuja že nekaj časa, zdaj pa prihajajo tudi v Applov ekosistem.

Posodobitve je deležna tudi aplikacija Home. Sistem bo bolje združeval obvestila pametnega doma, varnostne kamere pa bodo samodejno izpostavljale pomembnejše dogodke.

Več starševskega nadzora

Apple je precej časa namenil varnosti otrok. Starši bodo lahko določali, katere aplikacije so dostopne ob določenih urah, omejili stike in odobravali obisk posameznih spletnih strani. Sistem bo samodejno zaznal goloto ali posebej nasilne vsebine ter jih zameglil in prijavil staršem.

WWDC 2026 je pokazal predvsem to, da Apple umetno inteligenco končno jemlje resno. Večina predstavljenih funkcij sicer ni povsem nova, saj podobne rešitve že ponujajo Google, OpenAI in drugi ponudniki. Vprašanje ostaja, ali bo Applu uspelo vse te zmogljivosti združiti v izkušnjo, primerljivo s konkurenčnimi storitvami.

The post Apple (spet) stavi na umetno inteligenco in prenovljeno Siri! appeared first on Tehnozvezdje.

Tehnološka industrija že nekaj let umetno inteligenco predstavlja kot rešitev, ki bo povečala produktivnost, zmanjšala stroške in nadomestila velik del zaposlenih. Zadnje bi nas moralo skrbeti. Če je to skrajni cilj, potem je podobno škodljiva in nepotrebna kot jedrsko orožje. Obračajte izgovore jedrskih sil, kakor hočete, a nobene škode ne bi bilo, če bi bile vse bombe čudežno dematerializirane.

Tanka meja med uspešnostjo in napihovanjem

Prvi resni podatki iz prakse kažejo precej manj prepričljivo sliko uspešnosti. Raziskave družb Gartner in MIT razkrivajo, da večina podjetij z umetno inteligenco za zdaj ni dosegla bistveno višje produktivnosti ali rasti prihodkov. Po ugotovitvah Gartnerja so najbolj uspešna podjetja, ki umetno inteligenco uporabljajo kot pomoč zaposlenim, ne za njihovo zamenjavo. Kljub temu narašča število odpuščanj, predvsem v tehnološkem sektorju, logistiki in storitvah. Samo v Združenih državah so podjetja letos napovedala več kot milijon odpuščanj, medtem ko je zaposlovanja najmanj po letu 2011. Dodatna težava je, da zaposleni umetni inteligenci pogosto ne zaupajo ali pa se upirajo spremembam.

Vse več analitikov zato opozarja, da pričakovanja okoli umetne inteligence morda močno presegajo njene dejanske zmogljivosti. Če se produktivnost in prihodki podjetij v prihodnjih letih ne bodo občutno povečali, obstaja resna možnost, da se bo trenutna investicijska evforija okoli umetne inteligence izkazala za nov tehnološki balon.

Če nekaj pomaga, potem tega nima smisla zanikati

Ko umetno inteligenco gledamo v vlogi orodja, ki poenostavi, izboljša in pohitri delo zaposlenega oziroma v priljubljenem govoričenju politikov, ki mislijo, da imajo v rokah čarobno paličico, dvigne produktivnost, potem ima več smisla. V nadaljevanju bom izpostavil nekaj orodij, ki so uporabna pri učenju, delu in še čem. A prej je na mestu opozorilo.

Največjo napako boste storili, če boste umetni inteligenci neskončno zaupali in se vam ne bo ljubilo preverjati njenega dela. Dober primer je oblikovanje besedil na podlagi prej ugotovljenega sloga in kratkih napotkov. Delate napako, če mislite, da vam ne bo več treba ničesar pisati. Vsaj ne še kmalu. Po mojih opažanjih imajo algoritmi tendenco, da so besedila vse bolj podobna in manj inovativna, ob opaznem trendu »skrivanja« negativnih in pretiranega poudarjanja pozitivnih vidikov. Za pisanje promocijskih sporočil je to celo priporočljivo, a da bo umetna inteligenca spisala doživeto besedilo, lahko takoj pozabite. Ne se torej čuditi, kako to, da so opisi izdelkov v spletnih trgovinah vse bolj podobni (in brez duše), naj gre za cenovno dostopne modele ali nekajkrat dražje.

Orodja umetne inteligence, ki znajo prihraniti čas in živce

Velik del vas umetno inteligenco še vedno uporablja predvsem za osnovna vprašanja in kratke odgovore. Nenazadnje je to bistvo storitve Google Zero, ki vas vse pogosteje pričaka na vrhu rezultatov iskanja Googlovega iskalnika. Ni dvoma, da spreminja iskanje informacij, saj vam zanje ni treba več brskati po spletnih straneh, a ravno tako ni mogoče spregledati, da vpliva na njihov obisk. Kar zna hitro postati dvorezen meč. Če ne bo verodostojnih informacij, si jih bo začela umetna inteligenca izmišljati in glede na prej izražene pomisleke je to enosmerna pot v ideokracijo.

Ne gre sicer zanikati, da so sodobna orodja postala precej bolj zmogljiva. Znajo poenostaviti razlago zahtevnih tem, pripraviti povzetke, organizirati informacije, pomagati pri ustvarjanju predstavitev in celo samostojno spremljati podatke na spletu. Prav zato umetna inteligenca vse hitreje postaja pomoč pri učenju, delu in organizaciji informacij.

ChatGPT: razlaga snovi brez učbeniškega jezika

Ena največjih prednosti ChatGPT-ja je sposobnost prilagajanja razlage. Namesto suhoparnih definicij lahko zahtevate pojasnilo v preprostejšem jeziku ali s primeri iz vsakdanjega življenja. Tako je razumevanje pogosto hitrejše kot pri klasičnem iskanju po spletu ali prebiranju učbenikov. Pogovor lahko nadaljujete, zahtevate dodatna pojasnila ali drugačen način razlage. Prav ta interaktivnost je razlog, da ga vse pogosteje uporabljajo dijaki, študenti in tudi zaposleni.

NotebookLM: iz zapiskov naredi učni priročnik

Med zanimivejšimi Googlovimi orodji zadnjega obdobja je NotebookLM. Vanj naložite zapiske, članke, skripte ali dokumente PDF, sistem pa jih pretvori v strukturirane povzetke, vprašanja za ponavljanje in pregled ključnih tem. Največjo korist imajo študenti, dijaki in vsi, ki delajo z večjimi količinami informacij. Namesto ročnega sortiranja gradiva umetna inteligenca pripravi nekakšen poosebljen učni vodnik.

Gemini: manj iskanja, več organizacije podatkov

Gemini ni zanimiv zgolj zaradi odgovarjanja na vprašanja. Njegova prednost je predvsem organizacija velike količine informacij. Pri raziskovanju tem, pripravi seminarjev ali primerjavi virov zna precej hitro izluščiti bistvo. Google v ospredje potiska predvsem funkcijo DeepResearch, ki pripravi obsežnejša poročila, in model Veo 3 za ustvarjanje videoposnetkov. Namen je jasen. Čim več dela naj bi opravili znotraj enega okolja.

Flow: video produkcija brez kompleksnih programov

Flow je namenjen ustvarjanju video vsebin. Google ga predstavlja kot orodje, ki naj bi poenostavilo pripravo krajših filmov, predstavitev in vsebin za družbena omrežja. Orodje ne zahteva znanja video montaže, da pripravi vizualno všečen video, pri čemer velik del tehničnega dela prevzame umetna inteligenca. Takšna orodja bodo zanimiva predvsem za ustvarjalce vsebin, manjša podjetja in izobraževalne ustanove.

Manus: umetna inteligenca, ki naloge opravi sama

Večina klepetalnih robotov odgovarja na vprašanja. Manus želi iti korak dlje. Gre za tako imenovanega agenta umetne inteligence, ki samostojno išče informacije, jih organizira in pripravlja povzetke. Spremlja cene, zbira članke ali pripravlja poročila glede na vnaprej določena pravila. Prav zaradi samostojnosti Manus precej izstopa od večine podobnih orodij.

Perplexity: odgovori skupaj z viri

Perplexity rešuje eno večjih težav umetne inteligence. Poleg odgovorov praviloma prikaže tudi vire informacij. Zaradi tega je precej uporaben pri preverjanju dejstev, raziskovanju in spremljanju aktualnih dogodkov. Namesto klasičnega seznama povezav dobite strnjen odgovor z navedbo, od kod informacije prihajajo. To je pomembno predvsem za študente, novinarje in vse, ki informacij ne želijo jemati zgolj na zaupanje.

Canva: predstavitve v precej krajšem času

Canva že nekaj časa ni več zgolj preprosto oblikovalsko orodje. Z vključitvijo umetne inteligence zna pripraviti osnutke predstavitev, življenjepisov, objav za družbena omrežja in različnih vizualnih gradiv. Umetna inteligenca sicer ne opravi celotnega dela, vendar močno skrajša začetni del procesa, ki je za marsikoga najbolj zamuden.

Picsart: hitrejša priprava fotografij in videov

Picsart cilja predvsem na ustvarjalce vsebin in manjša podjetja. Orodje omogoča hitro urejanje fotografij in videov brez zahtevnega znanja profesionalnih programov. Glavna prednost je predvsem hitrost priprave vsebin za družbena omrežja, oglase ali promocijske materiale.

ElevenReader: poslušanje namesto branja

ElevenReader pretvarja besedila v zvočne posnetke. Članke, zapiske ali scenarije je zato mogoče poslušati med vožnjo, hojo ali drugimi opravili. Na prvi pogled gre za manj pomembno funkcijo, a v praksi takšna orodja marsikomu olajšajo spremljanje večjih količin vsebin in boljši izkoristek časa.

Morda najpomembnejše pri vsem tem pa je, da uporaba umetne inteligence ni več domena visoko tehnološko izobraženih posameznikov. Velik del orodij je zasnovan tako, da so preprosta, kajti njihov namen je predvsem olajšati vsakdanje življenje. Dokler jim namenjamo vlogo orodja in ne vloge, da nas enkrat zamenjajo.

Fotografiji je ustvarila umetna inteligenca!

The post SOBOTNO IZBIRANJE: Že uporabljaš orodja UI, ki ti vsak dan prihranijo nekaj ur? appeared first on Tehnozvezdje.

Toda prav tu se začne težava. Lokacija strežnika sama po sebi ne pomeni veliko, če podjetje ne ve, kdo upravlja infrastrukturo, kdo ima dostop do podatkov, pod katero zakonodajo deluje ponudnik in kaj se s podatki dogaja v ozadju. Digitalna suverenost zato ni več modna beseda, temveč vprašanje nadzora, odpornosti in dolgoročne varnosti poslovanja, pa tudi stroškovne predvidljivosti oziroma garancije cen.

Ko podjetje izgubi nadzor, čeprav sistemi delujejo

Največje tveganje pogosto ni tehnična okvara ali hekerski napad. Težava nastane, ko podjetje postopoma izgubi vpliv nad lastnim digitalnim okoljem. Dovolj so sprememba zakonodaje, nova pravila ponudnika, geopolitične napetosti ali drugačen način obdelave podatkov. Strežniki še vedno delujejo, podatki niso izginili, pogodbe in cene veljajo dokler veljajo. Kljub temu pa podjetje ugotovi, da o ključnih pogojih ne odloča več samo.

To postane še posebej občutljivo v času vzpona umetne inteligence. Podjetja v oblak nalagajo tehnično dokumentacijo, poslovne analize, podatke kupcev in interne procese. Če ob tem nimajo jasnega pregleda nad tem, kdo upravlja šifrirne ključe, kdo izvaja podporo ali ali se podatki brez vedenja ali nadomestila uporabljajo za učenje modelov umetne inteligence, se meja med uporabo storitve in izgubo nadzora hitro zabriše. Težava torej ni oblak kot takšen. Problem nastane, ko podjetje kot naročnik ne razume več celotne verige dostopa do podatkov.

Prav zato se vse več organizacij usmerja k partnerjem, ki lahko zagotovijo lokalno infrastrukturo, skladnost z evropskimi pravili in neposredno podporo. Med ponudniki, ki lahko podjetjem zagotovijo takšno okolje, je tudi Telekom Slovenije, ki razvija lastne podatkovne centre, omrežno infrastrukturo in storitve kibernetske varnosti.

Evropski strežnik še ne pomeni evropskega nadzora

Pomembno ni le, kje stoji strežnik, temveč kdo upravlja infrastrukturo in pod katero jurisdikcijo spada ponudnik. Če je ta vezan na zakonodajo tretje države, lahko tamkajšnji organi v določenih primerih zahtevajo dostop do podatkov, četudi so fizično shranjeni v Evropi.

V tej luči se pogosto omenja ameriška zakonodaja, natančneje zakon o čezmejnem dostopu do podatkov v oblaku (CLOUD Act), ki v določenih okoliščinah omogoča dostop do podatkov zunaj Združenih držav. Za podjetja to pomeni, da geografska lokacija podatkov še ne zagotavlja popolnega nadzora.

Zato ni naključje, da se številna evropska podjetja odločajo za vračanje podatkov iz globalnih okolij v lokalne oziroma bolj nadzorovane sisteme. Predvsem v industriji, zdravstvu in finančnem sektorju podatki postajajo ključna konkurenčna prednost. V takšnem okolju pridobivajo pomen ponudniki, kot je Telekom Slovenije, ki lahko podjetjem ponudijo lokalno infrastrukturo, upravljanje storitev in podporo v domačem okolju. Tudi zakonodaja glede lokacije in dostopnosti podatkov se v Evropi zaostruje.

Digitalna suverenost postaja vprašanje odpornosti

Tehnologijo pogosto jemljemo kot nekaj samoumevnega. Navajeni smo, da omrežja delujejo neprekinjeno in da so storitve vedno dostopne. Toda za takšno zanesljivostjo stojijo ogromna vlaganja, kompleksni sistemi in stalno upravljanje tveganj.

Digitalna infrastruktura danes ni več zgolj podpora poslovanju. Postaja del kritične infrastrukture države in gospodarstva. Izpad omrežja, napajanja ali podatkovnega centra lahko zelo hitro pomeni zastoj proizvodnje, logistike ali storitev. Geopolitične razmere, trgovinske napetosti in tehnološko tekmovanje spreminjajo pogled nanjo. Kar je bilo še pred nekaj leti predvsem poslovna odločitev, postaja strateško vprašanje.

Tudi Evropska unija zato uvaja strožja pravila. Predpisi, kot sta NIS2 in DORA, od podjetij zahtevajo boljše upravljanje tveganj, večjo odpornost in sposobnost neprekinjenega delovanja tudi v kriznih razmerah.

Trije stebri digitalne suverenosti

Digitalna suverenost ni ena sama storitev ali tehnologija. Gre za kombinacijo infrastrukture, podatkovnega nadzora in varnosti.

Prvi steber predstavlja infrastruktura. Omrežja nove generacije, optične povezave in sodobni podatkovni centri omogočajo stabilno osnovo za poslovanje. Pomemben del postajajo tudi zasebna 5G-omrežja, kjer podjetja ločijo kritične procese od javnega interneta. Takšne rešitve uporabljajo predvsem industrijska okolja, kjer že krajši izpad pomeni veliko poslovno škodo.

Drugi steber je podatkovna suverenost. Bistveno vprašanje ni več samo, kje so podatki shranjeni, temveč kdo nadzoruje dostop in šifrirne ključe. Suvereni oblak pomeni okolje, kjer veljajo evropska pravila, podjetje pa ohranja dejanski nadzor nad svojimi podatki. Pomemben trend postaja tudi oblačno-robna arhitektura, pri kateri se del obdelave podatkov seli bližje uporabniku oziroma napravam. S tem se zmanjšujejo zakasnitve, hkrati pa lahko občutljivi podatki ostanejo v lokalnem okolju.

Tretji steber predstavljata kibernetska in energetska odpornost. Tudi najboljša infrastruktura ne pomaga veliko, če podjetje ni pripravljeno na napade ali izpad električne energije. Napredni varnostni centri danes delujejo neprekinjeno in spremljajo grožnje v realnem času. Obenem postaja pomembno tudi vprašanje energije. Sistemi umetne inteligence in sodobni podatkovni centri zahtevajo vse več električne moči, zato stabilnost napajanja postaja del digitalne varnosti. Tovrstne celovite rešitve – od povezljivosti do kibernetske zaščite – lahko podjetjem zagotavlja tudi Telekom Slovenije.

Brez znanja ni suverenosti

Pogosto se pozablja, da infrastruktura sama po sebi ne pomeni veliko brez ljudi, ki jo znajo upravljati. Digitalna suverenost ni samo vprašanje strežnikov, temveč tudi lokalnega znanja, odzivnosti in sposobnosti hitrega ukrepanja. Podjetje lahko uporablja najsodobnejše storitve, toda če ob incidentu nima jasnega nadzora nad procesi ali neposrednega dostopa do podpore, je njegova odpornost precej omejena.

Prav zato se vse več organizacij osredotoča na partnerje, ki zagotavljajo celoten ekosistem: infrastrukturo, varnost, lokalno podporo in skladnost z evropskimi pravili.

Digitalna prihodnost ne bo temeljila le na hitrosti

Dolga leta smo razvoj omrežij in digitalnih storitev ocenjevali predvsem po hitrosti in ceni. Danes postajajo pomembnejša druga vprašanja: kdo nadzoruje infrastrukturo, kdo upravlja podatke in kako odporen je sistem v kriznih razmerah. Digitalna suverenost zato ni več tema samo za državne ustanove ali največje korporacije. Postaja vprašanje vsakega podjetja, ki svoje poslovanje gradi na podatkih, oblaku in umetni inteligenci. Telekom Slovenije ne bo zaželen zgolj kot ponudnik, ki ima nadzor, ampak kot tisti, ki ga zna zagotoviti naročniku.

Ključno vprašanje prihodnjih let verjetno ne bo več, ali podjetje uporablja oblak, temveč kdo v resnici nadzoruje podatke in pogoje dostopa do njih. Telekom Slovenije ni zgolj ponudnik storitev –​ je strateški nosilec digitalne prihodnosti, razvoja UI in kibernetske odpornosti Slovenije. Njegovi podatkovni centri postajajo osrednja osnova za to.

Fotografijo je naredila umetna inteligenca!

The post Kdo v resnici skrbi za vaše podatke? appeared first on Tehnozvezdje.

Če smo še pred časom govorili, da so cenovno dostopnejši telefoni polni kompromisov, danes to ne velja več. Na nobenem področju. Ne pri kakovosti izdelave in uporabljenih materialih, ne pri zmogljivosti procesorja in zaslona ali kakovosti kamer. Ali če zapišemo bolj preprosto: nova telefona znamke HONOR se brez težav kosata z najboljšimi, saj nudita vse in še več, kar večina uporabnikov potrebuje. Ne verjamete? Potem pa pojdimo lepo po vrsti!

Moči jima zlepa ne bo zmanjkalo

Ko pogledamo, katera procesorja sta vgrajena v HONOR 600 in HONOR 600 Pro, hitro postane jasno, »v katerem grmu tiči zajec«. Snapdragon 7 v osnovnem modelu zagotavlja dovolj moči za srednje zahtevnega uporabnika, medtem ko Snapdragon 8 Elite v različici Pro doda še manjkajočo »paro«, da bodo z zmogljivostmi zadovoljni tudi najzahtevnejši uporabniki. Tudi gejmerji, ki od telefona pričakujejo brezhibno igralno izkušnjo. HONOR 600 Pro jo brez dvoma zagotavlja, pri čemer ima pomembno vlogo odličen zaslon s 120-herčnim osveževanjem. Ob tem ne gre spregledati, da je zaslon v obeh modelih praktično identičen, zato tudi HONOR 600 brez težav poganja sodobne igre.

Zaslon, kot se »šika« in kakovostno materiali

Omenili smo igre, vendar to ni edino področje, kjer zaslon blesti. Žive, a hkrati naravne barve, dober kontrast in svetilnost do 8.000 kandel zagotavljajo odlično vizualno izkušnjo tako v zaprtih prostorih kot na prostem. Poleg tega HONOR-jeva tehnologija prilagajanja svetilnosti s frekvenco 3.840 hercev poskrbi, da niti najbolj občutljivi uporabniki ne zaznajo utripanja zaslona. To je še en dokaz, da znamka veliko pozornosti namenja udobju uporabnikov.

A ne gre le za procesor in zaslon. Pri zasnovi telefonov niso varčevali ne s časom ne z materiali. Sodobno obliko pravokotno odrezanih robov in zaobljenih vogalov dopolnjujejo ozki robovi okoli zaslona ter natančno izdelani stiki med posameznimi elementi. Občutek za podrobnosti je prisoten na vsakem koraku. Ni odveč omeniti, da kovinski okvir in utrjeno steklo na zadnji strani poskrbita za robustno ohišje, ki je obenem zaščiteno pred prahom in vodo po najvišjih standardih. Dolgo življenjsko dobo naprav pa dodatno potrjuje obljuba o šestih nadgradnjah operacijskega sistema in rednih varnostnih posodobitvah.

Umetna inteligenca ju spremeni v popolna pomočnika

Umetna inteligenca je naslednje pomembno področje, na katerem nova telefona blestita. Vključujeta vse ključne storitve in orodja, ki smo jih spoznali v zadnjih letih. Posebnost je nova generacija algoritma, ki fotografije pretvarja v kratke video posnetke. Ne le, da je pri tem učinkovitejši, uporabniku omogoča tudi več vpliva na končni rezultat. Tolikšne ustvarjalne svobode na sodobnih telefonih že dolgo nismo videli. Iskanje z obkroževanjem, prevajanje v živo in pametni pomočnik, s katerim se lahko pogovarjate v maternem jeziku, so le del funkcij umetne inteligence, ki telefona spreminjajo v zmogljivo orodje za vsakodnevna opravila.

Kamere dodajo »piko na I«

S tem pridemo do fotografije, kjer nova telefona HONOR najbolj presenečata. Glavna kamera z ločljivostjo 200 milijonov slikovnih točk, ki je enaka v obeh telefonih, ustvarja odlične fotografije in videoposnetke v skoraj vseh svetlobnih razmerah. Ko je motiv širši od njenega vidnega kota in se ni mogoče umakniti korak nazaj, za kakovosten posnetek poskrbi ultraširokokotna kamera. Tu je še 50-milijonska sprednja kamera, ki omogoča odlične selfije. Konfiguracijo kamer pri modelu HONOR 600 Pro dodatno nadgrajuje 50-milijonska telefoto kamera s 3,5-kratno optično povečavo. Ta poskrbi za še večjo fotografsko vsestranskost in omogoča zajem kakovostnih posnetkov tudi pri bolj oddaljenih motivih.

Za konec lahko rečemo, da HONOR z modeloma 600 in 600 Pro jasno dokazuje, da vrhunska uporabniška izkušnja ni več rezervirana le za najdražje telefone. Oba modela združujeta zmogljivost, kakovostno izdelavo, napredne funkcije umetne inteligence in odlične kamere v paketu, ki bo prepričal širok krog potrošnikov. Prav zato ni presenetljivo, da lahko nova predstavnika družine HONOR 600 brez težav zamešata štrene tudi največjim igralcem, kot sta Apple in Samsung.

The post Telefona, ki zlahka zmešata štrene Applu in Samsungu! appeared first on Tehnozvezdje.

Veliko govorimo o umetni inteligenci, računalniških zmogljivostih, varnosti in fotografiji. Sprašujemo se, kateri model je boljši v tej ali oni funkciji in zakaj. Čas je, da prenehamo s tako »ozkim« pogledom nanj. Poleg tega, da mora dobro izvajati vse omenjene in še kakšno funkcijo, postajata vse pomembnejši njihova usklajenost in integracija, ki omogočata gladko izvajanje zapletenih nalog, s katerimi se vse pogosteje srečujemo.

Fotografska popolnost

Redko kdo je še zadovoljen s fotografijami ali video posnetki slabe kakovosti, ki se zadovoljivo dobro obnesejo le kot objava v družbenih omrežjih ali za hiter prikaz na zaslonu telefona. Zahtevamo in potrebujemo odlične posnetke ter predvsem možnosti, da z njimi na preprost način počnemo karkoli hočemo. Vsi trije modeli serijeSamsung Galaxy S26 se pri fotografskih nalogah obnesejo odlično. Izstopa seveda Samsung Galaxy S26 Ultra, ki zmogljivosti v vseh svetlobnih razmerah dviguje na povsem novo raven. Razmere ne predstavljajo nikakršne ovire, nam pa je bila na primer nadvse všeč funkcija zaklepanja pogleda med snemanjem. Vseeno je, kako obračate telefon, prizor, ki ga snemate, bo vedno popoln. Še posebej vas bodo navdušile zmogljivosti 200-milijonske glavne kamere, s katero so opremljeni vsi trije modeli serije.

Toda kakovost fotografije danes ni več odvisna zgolj od tipala in optike. Enako pomembna je hitrost obdelave, sposobnost prepoznavanja prizora ter inteligentno prilagajanje nastavitev. Prav na tem področju se pokaže prednost tesne povezanosti med strojno in programsko opremo. Telefon sam prepozna, ali snemate koncert, nočni prizor, hitro premikajočega otroka ali hrano na mizi, ter temu prilagodi način zajema. Rezultat niso zgolj lepše fotografije, temveč predvsem večja verjetnost, da boste popoln trenutek ujeli že v prvem poskusu.

Vseprisotna umetna inteligenca

Umetno inteligenco omenjamo, ker je zanimiva in predstavlja enega večjih ter pomembnejših tehnoloških preskokov zadnjih let. Nanjo pa ne moremo več gledati izolirano. Še posebej ne v primeru Samsungovih telefonov, saj je integrirana v vse pore delovanja. Praktično je vseprisotna in natanko to je tisto, kar telefon spreminja v tehnološki »švicarski nožek«.

Ne govorimo le o spreminjanju fotografij ali izboljšavi videa. Uporabnejša in za marsikoga skoraj nevidna so druga področja, ki jih spreminja umetna inteligenca. Morda najmanj pogosto omenjeno je prevajanje. Telefon smo v omejenem obsegu za ta namen uporabljali že prej, vendar ga je Samsung spremenil v popolnega tolmača. Kjerkoli se boste znašli, je malo možnosti, da se ne boste mogli sporazumeti z domačini. Kar je še pomembneje, uporaba ne zahteva posebnega znanja, funkcija pa je vključena v vse oblike komunikacije, vključno s tisto, ki poteka v živo.

Pomembna prednost je tudi dejstvo, da telefon uporabnika vedno bolje razume. Ne gre zgolj za prepoznavanje ukazov, temveč za razumevanje navad, prioritet in načina uporabe. Če pogosto potujete, vam bo hitreje ponudil prevajanje, navigacijo ali povzetke informacij. Če veliko fotografirate, bo ospredje namenil urejanju posnetkov in hitremu dostopu do galerije. Telefon se zato vse manj obnaša kot naprava, ki zgolj čaka na ukaz, in vse bolj kot osebni pomočnik.

Še nikoli ni bilo tako preprosto potešiti radovednosti

Področje, ki ga je prav tako pretresla umetna inteligenca, so raznovrstna iskanja. Če vas zanima izdelek, ki ste ga našli na spletni strani, ga obkrožite in počakajte na podrobnosti. Odlična funkcija, a še zdaleč ni edina. Po našem mnenju niti ne najpomembnejša. Kolikokrat se vam je pripetilo, da je nekaj vzbudilo vaše zanimanje in ste hoteli izvedeti več? »Kje sem že to slišal?«, »Zakaj je to pomembno?« in podobno. V takšnih primerih smo običajno uporabili spletni iskalnik in porabili ogromno časa. Še posebej, če nismo natanko vedeli, kje iskati. Na telefonih serije Samsung Galaxy S26 ne boste izgubljali časa. Zadostuje, da v slovenščini vprašate digitalnega pomočnika, ta pa vam bo odgovoril. Niste zadovoljni z odgovorom? Pogovarjajte se z njim, dokler ne dobite zadovoljivega odgovora oziroma dokler želite. Zaradi umetne inteligence je postal pravi pomočnik, sposoben pomagati v skoraj vsaki situaciji. Meja, kdaj in kako ga uporabite, je zgolj vaša domišljija.

Pomembno pa je še nekaj drugega. Telefon danes ni več naprava, ki jo uporabljamo občasno, temveč spremljevalec skozi ves dan. Zato postajajo odločilne malenkosti, ki jih opazimo šele po daljši uporabi. Hitrost odklepanja, tekoče prehajanje med aplikacijami, zanesljivo delovanje povezav, kakovosten zaslon in dolga avtonomija so področja, kjer uporabniška izkušnja hitro pade ali pa navduši. Prav zato je pri seriji Samsung Galaxy S26 občutek dovršenosti tako izrazit. Posamezne funkcije niso zgolj nabor tehnoloških dosežkov, temveč delujejo kot smiselno povezana celota.

Telefoni serije Samsung Galaxy S26 pokrivajo potrebe vseh profilov uporabnikov. Če so vam ljubši kompaktnejši premijski telefoni, ki jih lažje spravite v žep, potem je za vas popoln Samsung Galaxy S26. Komur je ljubša boljša vizualna izkušnja, bo posegel po modelu Samsung Galaxy S26+. Ostane še najbolj izpopolnjen model. Samsung Galaxy S26 Ultra je natanko tisto, kar od telefona pričakuje navdušenec nad fotografskimi zmogljivostmi. Dodajmo temu še podporo za elektronsko pisalo in zaslon s funkcijo varovanja zasebnosti, ki preprečuje, da bi kdorkoli od strani videl zaupne podatke, in postane jasno, zakaj je Samsung prepričan, da je to najboljši telefon na trgu!

The post Tako celovitega, vsestranskega in zmogljivega še ni bilo! appeared first on Tehnozvezdje.

Družba se stara, za kar smo sami krivi, in posledica tega je tudi globalna epidemija osamljenosti. Otroci pač ne moremo biti staršem na razpolago ves čas, za ljubljenčka iz mesa, krvi in dlake pa je treba skrbeti. In še govoriti ne zna, ne glede na to, kako pametno te gleda. Ko vidim, kako starejša oseba opazuje gibanje in se celo skuša pogovoriti z robotskim sesalnikom, mi hitro postane jasno, kako potrebni so robotski »družabniki«.

Angle ne gre po poti drugih, ki stavijo na robotske pse, mačke in še kakšne domače živali. Njegov robot spominja na križanca med medvedom, sovo in zlatim prinašalcem. Temu primerno je oznaka »Familiar«, katere nima smisla prevajati. V ljudskem izročilu izraz opisuje duhovnega zaupnika v živalski podobi. Robot ima izrazit obraz s premičnimi obrvmi, ušesi in očmi ter se samostojno štirinožno premika po domu. Od tu naprej vajeti prevzame umetna inteligenca.

Robot fizično uteleša generativni model umetne inteligence za interakcije s človekom ter vzpostavitev čustvene povezave in razvoja »osebnosti«. To pomeni, da bo odnos med robotom in njegovim lastnikom rasel in se razvijal v smeri »naprav«, katerih vloga je druženje, zabava, gostoljubnost ter oskrba in podpora starejših!

Potem ko je Angle po neuspešni prodaji Amazonu odstopil z mesta izvršnega direktorja podjetja iRobot, je s še dvema soustanoviteljema podjetja FamiliarMachines, Irom Renfrewom in Chrisom Jonesom, sestavil ekipo robotikov in inženirjev iz podjetij Disney, MIT, Boston Dynamics, Amazon, Bose in Sonos. Namenili so se ustvariti robota, ki bo daleč od igrače ali klepetalnika v kosu »plastike«. Kar pogosto videvamo, ko gre za prenos umetne inteligence v naprave, ki niso računalniki, telefoni ali tablice. Kaj hitro so zavrnili idejo humanoidne zasnove, ki je za izvorni namen robotskega družabnika nepotrebno zapletena. Tako je nastala Ami. Ker ni podobna nobeni resnični živali ali obliki, ne izdaja nikakršne vnaprejšnje predstave o sposobnostih. Iz istega razloga so zavrgli idejo, da bo robot govoril. Oddajal bo neverbalne zvoke, s čimer so se izognili, da bi dajal dejanske nasvete o stvareh, o katerih jih ne bi smel.

Primerna komunikacija zato poteka z izražanjem in govorico telesa. To je možno na podlagi podatkov, ki jih iz kamere in niza mikrofonov sprejema in analizira Nvidiin čip Jetson Orin. Gibanje glave je omejeno na 23 stopinj, medtem ko je hitrost hoje omejena s počasnim človeškim tempom. Stabilnost na štirih nogah ni vprašljiva, nima pa sposobnosti oprijemanja stvari in vzpenjanja po stopnicah. Ravno tako ni potrebno, da je stalno povezan v internet, saj ima v pomnilniku naložen multimodalni model umetne inteligence, optimiziran za socialno razmišljanje, ki združuje vid, zvok, jezik in spomin za ustvarjanje socialno odzivnega vedenja v realnem času.

Zakaj bi sploh hoteli imeti doma robota, ki glede na znano ne počne ničesar res uporabnega? Razlog naj bi se skrival v premagovanju naraščajoče težave osamljenosti in hkrati ponuja tehnologijo, ki nas bo odvrnila od pretirane uporabe zaslonov. Strinjali se boste, da je napredek, če te družabnik prepriča, da greš ven iz sobe ali odložiš telefon. Od tu njegove sposobnosti in ljubkost, ki je značilna za domače ljubljenčke, brez potrebe, da zanj skrbiš. Kajpada je takoj na dlani vprašanje, ali bo to dovolj in bo Ami sposobna »odlepiti« najstnika od TikToka? So pa tudi ideje, da bi Ami starši uporabljali za most do najstnika, katerega sami zaradi nerazumevanja tehnologije in obsedenosti z njo, ne morejo.

Ami naj bi bila predvidoma naprodaj prihodnje leto in naj bi stala toliko, kot stane lastništvo domačega ljubljenčka. Verjetno to pomeni, da boš zanjo odštel fiksni znesek in nato plačeval mesečno naročnino. Ni igrača, temveč bitje, ki si ga bo marsikdo želel imeti v svojem svetu. Oziroma vsaj upajo, da bo tako!

The post Osamljenim se ne bo treba več pogovarjati z robotskim sesalnikom! appeared first on Tehnozvezdje.

Ko sem dobil prvega, sem bil milo rečeno navdušen. Zapolnil mi je nekaj prostega časa, nato pa je obležal v predalu kletne omare, kamor spravljam stvari, ki jih bom morda še kdaj uporabil. Dokler končno ni romal v smeti, ker sem vmes pozabil na baterijo. Bila je igračka, da ne bo pomote. Daleč od DJIvih ali modelov katerega drugega resnega izdelovalca, čeprav jih za civilni trg ni ravno veliko.

Občutno drugače je na področju dronov za vojaško rabo. Od milijone vrednih, ki si jih lahko privoščijo le najbogatejše države, prek manjših, a še vedno zmogljivih letalnikov za nadzor in reševanje, tako jih vsaj uradno imenujejo, na področju katerih sta pri nas dejavni podjetji C-Astral in ElevonX, do manjših prvoosebnih, ki na sovražnikove vojake mečejo bombe. Najprej so predelali modele, namenjene civilnemu trgu, nato pa so jih po vojaških zahtevah začela razvijati podjetja, ki rastejo kot gobe po dežju. Ukrajinsko bojišče požre vse, kar tja pride.

Celo najmanjši droni so primerni za vojaško rabo. Obenem pa ravno zaradi spopadov, ki divjajo po svetu, razvoj napreduje hitreje, kot bi v času miru. Iščejo načine, kako poceniti izdelavo naprav za enkratno rabo, povečati odpornost na elektronske motnje, izboljšati tipala, podaljšati avtonomijo leta, vključiti umetno inteligenco in, kar je morda najbolj zanimivo ter hkrati nevarno, oblikovati usklajeno delovanje rojev.

Žal ni videti konca trenutnih spopadov, a vsak se enkrat konča. Prej se bodo še Iranci in Ukrajinci hvalili, kako so sestrelili sovražni, milijone vreden najnovejši dron ali zlata vredno opremo, Kitajci pa bodo gledali od strani ter pošiljali tehnologijo, kjer so v ospredju, svojim zaveznikom, da jo preizkusijo v realnih razmerah na bojišču. Po domače rečeno, od pamtiveka se nismo dosti spremenili. Še vedno so med nami idioti, ki zaradi samo njim razumljivih, za lase privlečenih razlogov sprožajo vojne.

Ves ta razvoj vsaj ne bo zaman. Prelil se bo na civilno področje hitreje od pričakovanj. Tu ne mislim le na letalnike, temveč še na kopenske in morske robote, ki poleg škode zmorejo narediti veliko dobrega. Kar je bilo razvito za uničenje, odpira nove možnosti zaščite pred nesrečami, v logistiki, nadzoru infrastrukture in še na številnih drugih področjih.

Najpomembnejši napredek zadeva predvsem področja umetne inteligence, navigacije in tipal. Sodobni droni obdelujejo velike količine podatkov v realnem času, ki jih zagotavljajo kamere visoke razločljivosti in druga tipala na krovu. Mnogi so sposobni navigacije v razmerah brez signalov satelitske navigacije, tako da oblikujejo zemljevid okolice in natančno določijo svoj položaj v njem. Gre za postopek hkratnega lociranja in kartiranja, znan kot SLAM, ki ga uporablja že večina robotskih sesalnikov. Napredujejo tudi tipala. Poleg običajnih kamer je vse več naprav opremljenih z večspektralnimi tipali, ki zaznajo očem nevidne predmete ali osebe.

Posebno pomembno civilno področje uporabe je zaščita pred nesrečami. Po potresih, poplavah ali gozdnih požarih so ceste in mostovi pogosto uničeni ali neprehodni. Droni v takih razmerah hitro zagotovijo pregled nad velikimi območji. Že pred leti je Telemach Gasilski zvezi Slovenije za ta namen predal brezpilotni letalnik DJI Matrice 30. Ta v kratkem času ustvari visokoločljive zračne posnetke prizadetih območij. Reševalci dobijo informacije o poškodovanih stavbah, blokiranih cestah in morebitnih nevarnih mestih. Toplotne kamere obenem pomagajo pri iskanju ljudi, ujetih pod ruševinami. Pomembno področje je tudi logistika. V odmaknjene kraje dostavijo manjše pakete hitreje kot običajna vozila, zlasti v zdravstvu, kjer takšni sistemi veljajo za obetavne. Nekaj izkušenj ima pri nas podjetje OneDrone z rešitvijo DJI FlyCart.

Poleg civilne zaščite in logistike se odpirajo še druga področja uporabe. V kmetijstvu droni že pomagajo pri analizi rastlinskih nasadov, energetska podjetja jih uporabljajo za pregled električnih vodov in vetrnih elektrarn. Vse pogosteje služijo tudi spremljanju okolja, na primer opazovanju živalskih populacij ali dokumentiranju nezakonite sečnje. Največ izzivov ostaja v urbanih »džunglah«, kjer navigacijo otežujejo visoke stavbe in številne premikajoče se ovire. Prav tu bodo koristile rešitve, razvite za sodobna bojišča!

Naslovno sliko je po mojih navodilih oblikovala umetna inteligenca!

The post Nekaj čudnega se dogaja nad našimi glavami! appeared first on Tehnozvezdje.

Galaxy A57 5G in Galaxy A37 5G namreč ne prinašata zgolj izboljšav na področju zaslona ali kamere, temveč predvsem širitev naprednih funkcij v cenovno dostopnejši razred.

V ospredju je koncept Izjemne inteligence, s katerim Samsung prvič sistematično uvaja nabor funkcij umetne inteligence v širši segment uporabnikov. Ključno vprašanje pri tem pa ni, koliko funkcij telefon ima, temveč ali te dejansko izboljšujejo uporabniško izkušnjo.

Izjemna inteligenca kot praktičen nabor orodij

• Prepis klica omogoča pretvorbo zvočnih posnetkov v besedilo in prevajanje.. Funkcija presega osnovno rabo in omogoča učinkovitejše beleženje informacij, tako pri delu kot v izobraževalnem okolju.
• Brisalnik motivov ponuja enostavno rešitev za odstranjevanje neželenih elementov s fotografij. Namesto uporabe ločenih aplikacij je funkcionalnost integrirana neposredno v sistem.
• Iskanje v Googlu z obkroževanjem poenostavi vizualno iskanje. Za iskanje zadostuje označevanje elementa na zaslonu, brez prehajanja med aplikacijami.
• Najboljši obraz, ki je na voljo pri modelu Galaxy A57 5G, omogoča združevanje več posnetkov v optimalno skupinsko fotografijo, s čimer odpravlja eno najpogostejših težav mobilne fotografije.

Uravnotežena strojna osnova

Ob programski plati ostaja pomembna tudi strojna podlaga. Oba modela imata 120-herčni zaslon Super AMOLED, ki zagotavlja gladko uporabniško izkušnjo. Galaxy A57 5G ponuja nekoliko bolj dovršen prikaz, kar se kaže predvsem v svetlosti in kontrastu.

Na področju fotografije oba modela temeljita na 50 MP glavni kameri, pri čemer Galaxy A57 5G izstopa z zmogljivejšo 12 MP ultraširokokotno kamero, medtem ko Galaxy A37 5G ponuja 8 MP različico. Razlika sicer ni ključna za osnovno uporabo, vendar vpliva na širino zajema in fleksibilnost.

Takšna konfiguracija kaže na premišljeno segmentacijo, kjer A57 5G cilja na nekoliko zahtevnejše uporabnike, A37 5G pa na tiste, ki iščejo optimalno razmerje med ceno in zmogljivostjo.

Dolgoročna uporabnost kot pomemben dejavnik

Ena izmed bolj relevantnih prednosti nove generacije je podpora za do šest generacij Android in One UI nadgradenj ter do šest let varnostnih posodobitev. V kontekstu srednjega razreda to pomeni pomemben premik v smeri dolgoročne uporabnosti. Dodatno k temu prispevata še baterija s kapaciteto 5000 mAh in IP68 zaščita pred vodo in prahom, kar povečuje zanesljivost pri vsakodnevni uporabi.

Premik, ki ga bo trg moral upoštevati

Galaxy A57 5G in Galaxy A37 5G ne prinašata revolucionarnih posameznih funkcij, temveč bolj pomembno spremembo v dostopnosti teh funkcij. Umetna inteligenca, napredne fotografske možnosti in dolgotrajna podpora tako niso več omejene na najvišji cenovni razred.

S tem Samsung postavlja nova pričakovanja za srednji razred, ki jih bodo morali v prihodnje upoštevati tudi drugi proizvajalci.

Bi se redi prepričali?

Za uporabnike, ki jih zanima, kako te funkcije delujejo v praksi, Samsung ponuja tudi aplikacijo Try Galaxy. Ta omogoča, da Izjemno inteligenco preizkusite kar na svojem obstoječem telefonu, tudi če ta ni Galaxy. Gre za simulacijo uporabniške izkušnje, ki ponudi dober vpogled v delovanje funkcij, še preden se odločite za nakup.

The post Galaxy A57 5G in A37 5G: kako Samsung prinaša umetno inteligenco v srednji razred appeared first on Tehnozvezdje.

Vedno bi morali pogledovati za nečim novim, boljšim in cenejšim. Sploh ko gre za digitalne storitve in tehnologije, kjer je razvoj najhitrejši. A kljub rastočemu nezadovoljstvu s storitvami dominantnih tehnoloških podjetij večina ostaja, kjer je. Zaradi navade, odvisnosti in priročnosti, saj pogosto prehod na novo potegne za sabo nekaj privajanja in posledično slabe volje. Tega se ti še kako dobro zavedajo in načrtno spreminjajo uporabniško izkušnjo na slabše. Ne gre za osamljene incidente, temveč za poslovni model podjetij iz Silicijeve doline, ki ga opredeljuje izraz enshittifikacija. Enkrat bomo morali spregledati. Vse bolj postaja jasno, da obstoječi pogoji, cene in omejitve niso zapisani v kamen. Googla na primer prav nič ne zavezuje, da zmanjša brezplačni prostor spletne shrambe na minimum, da bi nas vse zavezal s plačljivim modelom.

Začenjajo sezono striženja ovc

Skladno s sprejeto teorijo gredo digitalne platforme skozi tri faze predvidljivega življenjskega cikla. V prvi ponujajo kakovostne, inovativne in pogosto brezplačne storitve. Večinoma poslujejo z izgubo, da bi pritegnile množico uporabnikov in ustvarile zaklenjen ekosistem, v katerem se stroški odhoda umetno zvišujejo. V drugi fazi, ko ni več prepričljivih alternativ, pozornost preusmerijo na poslovne uporabnike, oglaševalce in preprodajalce podatkov. Med iskanjem novih virov prihodka jih ne zaustavi zasebnost ali strah, da bi zlorabili podatke uporabnikov. Sledi tretja faza, ko niti poslovni uporabniki niso več varni, saj želijo iz platforme izvleči maksimum za delničarje. Tako na koncu ostane nefunkcionalna in predvsem občutno predraga. Trenutno smo v drugi fazi s težnjo po tretji. Veliko pove že podatek, da naj bi ameriška tehnološka podjetja v umetno inteligenco letos vložila 650 milijard dolarjev, ki jih bodo na tak ali drugačen način hotela dobiti nazaj!

Nekatere ankete kažejo padec navdušenja Evropejcev nad ameriškimi korporacijami. Zaradi negotovosti migracija na evropske ali še bolje lokalne storitve iz problema počasi prerašča v nujnost. Kajpada je na mestu vprašanje, kakšne in kako dobre so alternative.

Google ima dejansko monopol

Google in Microsoft Bing imata, če ne upoštevamo Kitajske in še kakšne »odpadniške« države, praktično monopol nad spletnim iskanjem. Googlovi algoritmi, ki so v poznih devetdesetih in prvem desetletju novega tisočletja natančno razvrščali informacije, so preobremenjeni s sponzoriranimi povezavami, oglasi in umetno ustvarjeno vsebino. Pristne in uporabne informacije je zato vse težje najti. Še huje je, da gre pravzaprav za globljo infrastrukturno težavo.

Možnost, da v okolju telefona določimo iskalnik, je metanje peska v oči. Večina alternativnih se namreč zanaša na Bingovo indeksiranje strani, kar pomeni, da obdelava podatkov in nadzor nad prikazanim ali cenzuriranim ostajata v rokah omenjenega duopola. To ne pomeni, da alternativ ni oziroma jih ne bo. Iskalnika Ecosia in francoski Qwant sta napovedala partnerstvo s ciljem postopne tehnološke neodvisnosti, britanski Mojeek pa že ponuja od Googla, Binga ali Yahooja popolnoma neodvisne rezultate iskanja.

Če ne Chrome, Edge ali Safari, kaj potem…

Trije ameriški spletni brskalniki nadzirajo skoraj 90 odstotkov trga, kar jim daje v roke neomejen dostop do podatkov o navadah, interesih in vedenju milijard ljudi. Alternative so. Firefox je sicer ameriški, vendar odličen brskalnik, ki ostaja zvest odprtokodni skupnosti ter ohranjanju varnosti in zasebnosti. Če želite evropskega, potem predlagam LibreWolf, prilagojeno različico Firefoxa, ali Vivaldi. Podjetje ima sedeža na Islandiji in na Norveškem, kjer imajo enega najbolj strogih in naprednih zakonov o zasebnosti ter zato učinkovito ščitijo podatke pred apetiti velikih podjetij.

Boleča odvisnost od Gmaila

Brezhibna integracija storitev v zaprte ekosisteme Google Workspace, Apple iCloud ali Microsoft 365 je ključna strategija ohranjanja uporabnikov. Od tu njihovo obvladovanje treh četrtin trga. Ker je vse več obtožb, da Američani blokirajo dostop do storitev posameznikom, na primer tožilcem mednarodnega kazenskega sodišča, so se nekateri že začeli ozirati za ponudniki s sedežem v Evropi. Med temi izstopata pCloud in Internxt. Švicarski pCloud oglašuje doživljenjski zakup prostora od 500 gigabajtov do 10 terabajtov na spletnih strežnikih, medtem ko španski Internxt ponuja bolj radikalen pristop k zasebnosti.

Najboljša zamenjava za Googlov Gmail je švicarski Proton Mail. Ponuja sicer manjši brezplačni poštni predal, vendar vključuje asimetrično šifriranje komunikacije. Na voljo sta še nemška Tuta in britanski GreenNet.

Alternative so tudi za pisarniške pakete ameriških podjetij. LibreOffice brez težav zadosti devetdesetim odstotkom potreb po pisarniškem delu brez plačevanja licenc. Primerna paketa sta še OnlyOffice in WPS Office. Treba se je le odločiti, naložiti enega od teh in izbrisati Microsoftove pisarniške programe.

Ali sploh še imamo evropski telefon?

Kako nezdrava je odvisnost od Applovih telefonov, kaže odnos mladih, ki praktično nočejo ničesar drugega. Ne zato, ker bi bila alternativa manj zmogljiva ali težja za uporabo, temveč ker ne zagotavlja statusnega simbola. Ne bi ponovno o tem, kaj vse je narobe z Applovim ekosistemom oziroma da sodobni telefoni še vedno ne omogočajo preprostega popravila. Po domače povedano smo navlečeni na ameriške, korejske in kitajske modele, zaradi katerih ne vidimo prek planka. Ni treba pogledati daleč. Nizozemski telefon Fairphone 6 je po zmogljivostih primerljiv z vsakim modelom srednjega razreda ob večji stopnji popravljivosti, manjšem izkoriščanju delavcev v državah tretjega sveta in pregledni nabavni verigi surovin.

Če vam X ni všeč, ga zapustite

Najtežje bo najti zamenjavo za družbena omrežja. Realnost je pač takšna, da če ne živiš na Kitajskem, potem prepričljivih alternativ za Meto, TikTok in X praktično ni. So, vendar prehod še zdaleč ni enostaven. Ti lahko odideš, a je vprašanje, ali ti bo sledilo občinstvo, od katerega si odvisen. Družbena omrežja že dolgo niso zgolj mesto srečevanja prijateljev in odtujenih družinskih članov. Še najlažje se bo znebiti Muskovega omrežja. Za X obstaja kar nekaj alternativ. W Social s sedežem na Švedskem, ki od vsakega uporabnika zahteva potrditev identitete, Bluesky in Mastodon. Če je res, da naj bi evropski politiki nadomestili X z W, potem bo Evropa dobila suveren in moderiran digitalni javni prostor, neodvisen od impulzivnih in netransparentnih odločitev ameriških tehnoloških milijarderjev.

Umetna inteligenca ne bi smela biti le ameriška

Zgodilo se je natančno to. Orodja, ki jih danes največkrat uporabljamo, so z enormnimi vlaganji v strežniško infrastrukturo, procesorje in strojno učenje monopolizirale ameriške korporacije OpenAI, Anthropic, Google DeepMind, Meta in Microsoft. Da na tem področju spet zaostajamo, ni presenečenje. Manj pa je znano, da čisto brez temeljev nismo. Pariško podjetje Mistral je zagnalo celovito tehnično nadgradnjo in prenovo inteligentnega pogovornega asistenta Le Chat. S tem se je ta pozicioniral ne le kot cenejša, temveč tudi v številnih ključnih pogledih tehnološko superiorna, hitrejša in pravno varnejša poslovna alternativa ChatGPT-ju. Do tega je prišlo ravno pravi čas, saj se trg velikih jezikovnih modelov stabilizira in razlike med njimi zmanjšujejo.

Alternative ameriškim storitvam in platformam so. Moramo se opogumiti in jih začeti uporabljati. Ne glede na njihove trenutne slabosti. Gre za problem kure in jajca. Več se nas bo odločilo zanje, hitreje bodo napredovale. Tako preprosto je to!

Fotografijo je po mojih navodilih ustvarila umetna inteligenca!

The post SOBOTNO IZBIRANJE: Močno upam, da tokrat ne bomo spet SCAGALI! appeared first on Tehnozvezdje.

Vlade evropskih držav si že nekaj časa prizadevajo zmanjšati odvisnost od ameriških komunikacijskih storitev, računalništva v oblaku in umetne inteligence. Gonilna sila je strah pred idejo, da bi ameriški predsednik Trump lahko prisilil ameriška tehnološka podjetja, da prenehajo zagotavljati storitve v Evropi. Ne moremo reči, da je povsem iz trte izvita. To je pokazala tudi anketa, ki sta jo izvedli Polling Europe in SWG. Kar 86 odstotkov vprašanih meni, da je omejitev dostopa verjetna in je ni mogoče izključiti, medtem ko 59 odstotkov takšen scenarij označuje za resnično in konkretno tveganje.

Digitalna suverenost postaja vse pomembnejše vprašanje, ki zahteva konkretna dejanja. Vzvod, ki ga imajo Američani v rokah, je idealen za izsiljevanje. Dovolj bi bilo, da bi nam za recimo teden dni omejili dostop do ključnih storitev, in prisiljeni bi bili sprejeti marsikatero zahtevo. Naj bodo še tako nerazumne. Digitalne storitve so temelj gospodarstva in nenazadnje vsakdanjega življenja. Morda se sliši pretirano, a marsikdo se ne zaveda, kako zelo smo od njih odvisni. Kaj bi se zgodilo s poslovanjem Petrola ali katerega koli večjega podjetja, če bi mu Microsoft čez noč onemogočil uporabo svojih storitev?

O nevarnostih družbenih omrežij in o tem, ali bi morali otrokom omejiti dostop, preberite članek na portalu Vse bo v redu, zavarovalnice Triglav.

Podatki so novodobna valuta, pri čemer se večina ne zaveda, kako pomembni so in kako zgovorni. Bi drugače dovolili mornarju francoske letalonosilke Charles de Gaulle, da med tekom po krovu sinhronizira podatke z ameriško aplikacijo Strava? Kdor je spremljal njegov javni profil, je lahko skoraj v realnem času spremljal položaj ladje. Potem pa bi se čudili, če bi jo zadela raketa. Ste prepričani, da ameriške službe nimajo dostopa do podatkov te in drugih aplikacij, ki sodijo pod njihovo jurisdikcijo? Kdo ve, do koliko iskanih oseb so prišli na ta način. Povedali verjetno ne bodo.

Vrnimo se k omenjeni anketi iz januarja na vzorcu dobrih pet tisoč vprašanih iz 27 držav Evropske unije. 55 odstotkov vprašanih meni, da je evropska pot, torej postopno zmanjševanje odvisnosti od Američanov, ki se seveda ne bo zgodilo čez noč, osrednje strateško vprašanje. Skladno s tem bo Evropska komisija do konca maja pripravila sveženj predlogov, ki bodo med drugim opredelili, kdo so suvereni ponudniki storitev, ter kateri ključni sektorji bi se morali zanašati izključno nanje.

Zagotovila ameriške strani očitno niso prepričala. Se temu sploh čudimo, ko se njihov predsednik včasih vede nepredvidljivo? Direktor ameriškega nacionalnega oddelka za kibernetsko varnost Sean Cairncross je februarja v Münchnu dejal, da ideja, da bi Trump lahko »izklopil« internet, ni verodostojen argument. Tudi predsednik Microsofta Brad Smith je lani v Bruslju dejal, da je takšen scenarij malo verjeten, a priznal, da gre za resnično skrb v Evropi. A ko vidim direktorje tehnoloških podjetij, kako se dobrikajo Trumpu, težko rečem, da jim brezpogojno verjamem.

Naslovno sliko je ustvarila umetna inteligenca!

The post NEDELJSKI NASVET: Lahko Trump kadarkoli in komurkoli izključi digitalne storitve? appeared first on Tehnozvezdje.