Težava pri igrah je, da so napisane za točno določeno okolje, pogosto tudi za konkretno strojno opremo. Če želimo, da delujejo drugje, je treba njihovo kodo prilagoditi oziroma predelati. Ker gre za zamudno opravilo, so se programerji takšnih predelav lotili le pri peščici naslovov. Zdaj pa se je izkazalo, da je nova različica modela Claude nadvse učinkovita pri dekompiliranju izvorne kode.

V zadnjih tednih se je zato kot od nikoder pojavilo na stotine emulatorjev in predelav iger. Nastali so s tako imenovanim vibe codingom, pri katerem umetna inteligenca pomaga analizirati in rekonstruirati programsko kodo. Delo, za katero bi programerji sicer potrebovali več mesecev, je zdaj opravljeno praktično čez noč. Rezultat so legendarne igre, ki v brskalniku delujejo presenetljivo dobro. Le najti jih je treba.

Očitno lastniki izvornih kod nad dogajanjem niso najbolj navdušeni. Objava na omrežju X, ki je vsebovala seznam predelanih iger in povezave do njih, je bila umaknjena. Zdaj je treba iskati po računih na Instagramu in Facebooku ali prositi Googlov model umetne inteligence, naj poišče ustrezne povezave. Za zdaj se je zadnja možnost izkazala za najučinkovitejšo.

Zadeva je zanimiva še z drugega vidika. Tudi če lastnikom avtorskih pravic uspe blokirati povezave do predelanih iger, se bodo novi projekti očitno pojavili skoraj takoj. Na področju zaščite intelektualne lastnine se obeta igra mačke z mišjo v obsegu, kakršnega po mojem mnenju nismo videli vse od pojava piratskih DVD-jev. Duh je ušel iz steklenice in težko ga bo znova spraviti vanjo.

Bistvena sprememba ni toliko v tem, da igre zdaj delujejo v brskalniku, temveč v času in znanju, potrebnem za takšen podvig. Umetna inteligenca ne odpravi vseh tehničnih težav, a močno skrajša pot od zamisli do delujočega programa. To odpira zanimive možnosti za ohranjanje stare programske opreme in iger, ki bi sicer sčasoma postale neuporabne zaradi zastarele strojne opreme ali nedostopnih sistemov.

Brskalnik je pri tem pomemben predvsem zato, ker odstrani številne ovire. Ni treba nameščati igre, iskati ustreznega emulatorja ali nastavljati združljivostnih načinov. Če povezava deluje, se igra zažene. Prav ta preprostost pojasni, zakaj so takšni projekti zanimivi za širšo javnost, ne le za tehnične navdušence. Seveda pa tehnična izvedljivost še ne pomeni, da je objava ali distribucija predelane igre tudi zakonita. To je odvisno od avtorskih pravic, licenc in načina uporabe izvirne kode.

Kajpada me je zadeva zanimala. V delovanje posameznih iger se nisem podrobneje poglabljal, čeprav mi je Quake 2 obudil spomine na neprespane noči ob igranju. Videti pa je, da nekatere predelave delujejo skoraj brezhibno. V določenih pogledih celo bolje kot nekoč. Če ne drugega, imamo danes hitrejše računalnike, več delovnega pomnilnika (RAM) in kakovostnejše monitorje z višjimi frekvencami osveževanja.

Umetna inteligenca torej ni uporabna zgolj za pisanje besedil, ustvarjanje slik ali odgovarjanje na vprašanja. Morda je njena pomembnejša vloga prav v tem, da opravila, ki so bila doslej prezahtevna ali predraga.

The post Ena zabavnejših posledic umetne inteligence appeared first on Tehnozvezdje.

Google ima do telefonov drugačen odnos od večine proizvajalcev. Strojni opremi nameni toliko pozornosti, kolikor je potrebno za optimalno delovanje njegovih aplikacij in algoritmov. Ključna je torej usklajenost celote, podobna tisti pri Applovih iPhonih. Iz tega izvirajo nekatere posebnosti, ki se jih je treba najprej navaditi.

Pixel 9 Pro XL sem uporabljal dobro leto in sčasoma sprejel skoraj vse njegove posebnosti. Skoraj. Še vedno me je motilo, da je tipka za vklop nad tipko za uravnavanje glasnosti. Verjetno bi se navadil še tega, če v istem obdobju ne bi preizkusil cele vrste drugih telefonov s klasično razporeditvijo tipk. Sin je bil do prilagajanja še manj prizanesljiv. Tako zelo sta ga motila 128-gigabajtni pomnilnik in omejenost okolja, ki ga ni rešila niti zamenjava »zaganjalnika« (launcher), da se mu je odpovedal v slabem tednu.

Kakovostno in dokaj samosvoje ohišje!

Googlovi telefoni se oblikovno že nekaj časa bistveno ne spreminjajo. Izboklina s tremi zadnjimi kamerami je letos za las ožja. Sam tega ne bi opazil, če Google tega ne bi posebej izpostavil ob predstavitvi. Druge mere ostajajo skoraj enake. Pixel 11 Pro sicer ni najtanjši telefon na trgu, vendar ga nikakor ne bi uvrstil med debelejše. Je nekje v območju »Zlatolaske«. Velikost, debelina in zmogljivost so uravnotežene tako, da bodo ustrezale večini. Gejmerjev pač ne. O tem več nekoliko pozneje.

Na test sem dobil rožnato različico s kovinskim okvirjem v rožnato zlatem odtenku. Priznam, kombinacija je malce kičasta, vendar poleg črnega, olivno zelenega in modrikasto sivega ohišja zagotovo najbolj izstopa. Pravzaprav je najmanj dolgočasna. Z njo bi se brez težav sprijaznil, čeprav je očitno namenjena nekoliko drugačni ciljni skupini.

Zanimivo je, da so prstni odtisi na tej različici precej manj opazni, površina pa kljub sijaju ni pretirano spolzka. Ko telefon dobi ovitek ali etui, vse to seveda postane manj pomembno. Ovitka bi se vseeno držal. Razen aluminijastega okvirja je namreč ohišje izdelano iz utrjenega stekla. To še vedno ni dober prijatelj trdih tal. Ob neposrednem srečanju običajno zmagajo tla.

Iz Googlove perspektive odlične zmogljivosti

Pri strojni opremi je treba razumeti Googlovo logiko. Njegova merila niso nujno enaka merilom uporabnika, ki primerja tehnične podatke različnih telefonov. Najbolj očitno se to pokaže pri procesorju. Google ne skriva, da je zanj ključnega pomena učinkovito izvajanje nalog umetne inteligence. Številni algoritmi, ki jih uporabljamo na telefonih Android, so njegovi, zato je procesor prilagodil njim. Ne obratno.

To se pokaže v zelo dobrih enojedrnih in večjedrnih rezultatih ter zmogljivosti nevronske enote. Nekoliko slabše se odreže grafični del. In s tem pridemo do iger. Genshin Impact ob mojem testiranju preprosto ni deloval. Namesto izdelanega virtualnega sveta sem gledal enotno rožnato »fleho«. Morda je Google težavo pozneje odpravil, vendar v času preizkusa igre na Pixelu nisem mogel igrati. Če nič drugega, to meče zelo čudno luč nanj. Glede na verjetnost še kakšnih težav z grafično zahtevnejšimi igrami je sklep precej preprost. Pixel 11 Pro ni telefon za gejmerje.

Slabše grafične zmogljivosti v primerjavi z modeli višjega razreda, opremljenimi s Snapdragonom 8 Elite, se ne kažejo toliko v segrevanju ohišja. Ob večji obremenitvi se telefon precej segreje, sistem pa začne omejevati hitrost jeder. Google se za zdaj ni odločil niti za baterijo z večjo vsebnostjo silicija in ogljika v anodi. Avtonomija je zato nekoliko manjša, kot bi glede na velikost baterije in sodobno tehnologijo pričakovali. Še vedno je zadovoljiva. V obremenitvenem testu sem prišel do približno petih ur, pri predvajanju videa pa do 20 ur. Na polnjenje vsak drugi dan zato ne računajte, vendar vas niti zahtevnejša uporaba praviloma ne bi smela pustiti brez energije pred večerom.

Zaslon je nedvomno ena močnejših strani telefona. Pravzaprav bi bilo pri napravi tega razreda vse drugo presenečenje. Barve, kontrast, dinamični razpon in ločljivost so na visoki ravni, 120-herčno osveževanje pa zagotavlja tekoče prikazovanje. Manj navdušita zvočnika. Glasnosti je dovolj za mirno sobo, nizki toni pa ponovno niso prepričljivi. Za filme in glasbo so zato dobre slušalke skoraj nujne. Dobra sprememba letošnje generacije je opustitev različice s 128 gigabajti prostora. Izkušnje kažejo, da je po namestitvi sistema in nujnih aplikacij za fotografije in videoposnetke hitro premalo prostora.

Umetna inteligenca je povsod

Googlovi telefoni so zanimivi predvsem zaradi čistega in razmeroma nezahtevnega okolja. Prva nastavitev je zame še vedno predolga in zahteva preveč potrditev. Ko je vse urejeno, te pričaka okolje brez kopice nepotrebnih aplikacij. Za večino stvari zadostuje en račun. Googlov, seveda. Cena za takšno preprostost je manj možnosti prilagajanja. Nekateri elementi domačega zaslona so praktično nedotakljivi. Najbolj me še vedno moti Googlovo iskalno polje, ki ga ni mogoče v celoti odstraniti in ostaja pritrjeno na dno začetnega zaslona.

Od drugih telefonov Android se Pixli razlikujejo predvsem po tem, kako globoko je vanje vključena umetna inteligenca. Googlovo rešitev imajo danes tako ali tako skoraj vsi, vendar je v Pixlih njen vpliv precej bolj očiten. Ničesar posebnega nisem moral iskati v nastavitvah ali posebej vključevati. Umetna inteligenca je preprosto tam, kjer jo pričakuješ. V Googlovih aplikacijah in še marsikje drugje. Najbolj očitno je to pri fotografiranju. Googlova fotografska izkušnja je že dolgo zgrajena okoli algoritmov, ki iz podatkov tipala ustvarijo končni posnetek.

Ko ima prste vmes umetna inteligenca

Zdi se, da je Google objektive in tipala izbral predvsem tako, da dobijo algoritmi čim boljše vhodne podatke. Podjetje se ni odločilo za fotografsko partnerstvo, prav tako ne sodeluje v tekmovanju, kdo bo ponudil več megapik ali večje tipalo. Rezultati kažejo, da takšna strategija deluje. Pixli se že več generacij uvrščajo med telefone z zelo kakovostnimi kamerami.

Podnevi so razlike med kamerami vidne predvsem v barvah. Širokokotna kamera in preostali dve ne prikažeta vedno povsem enako svetlih prizorov. Pri nekaterih posnetkih se zdi, da širokokotna prizor malenkost preveč posvetli, drugje so druge kamere nekoliko temnejše. Barvna usklajenost je vseeno dobra. Komu bodo barve všeč, je drugo vprašanje, saj ostajajo precej zadržane in niso posebej živahne.

Podrobnosti ne manjka, saj tipala ponujajo dovolj ločljivosti. Širokokotna kamera me je prijetno presenetila. Geometrijske popačenosti ni pretirano, na robovih pa podrobnosti ne izginejo tako hitro. Podobno velja za teleobjektiv. Google je izboljšal tipalo, zato je petkratna povečava zelo dobra, uporabna pa ostaja še desetkratna. Takrat algoritmi že opravijo precej dela, vendar slika ne izgubi podrobnosti tako hitro, kot bi pričakoval.

Pomembno je še nekaj. Prehod med glavno kamero in teleobjektivom je manj opazen, zato povečava deluje bolj naravno. Na voljo je celo 120-kratna povečava. Ta je predvsem demonstracija tega, kaj danes zmore računalniška obdelava slike. V določenih primerih rezultat preseneti, vendar gre za funkcijo, ki je v vsakdanji uporabi verjetno ne boste pogosto potrebovali.

V slabši svetlobi se razmerja nekoliko spremenijo. Manjša svetlobna občutljivost širokokotne kamere postane očitnejša, pri desetkratni povečavi pa se pojavijo težave z ostrenjem, če roka ni povsem mirna. Algoritmi takrat po mojem okusu prizor preveč zmehčajo. Glavna kamera naredi za odtenek boljše fotografije, vendar je v takšnih razmerah razlika dovolj majhna, da izbira kamere ni bistvena. Z mirno roko in dobro izbranim kadrom bodo rezultati zadovoljivi.

Video je še ena močna stran telefona. Barve, dinamika, ostrina in jasnost so na visoki ravni. To velja podnevi in presenetljivo dobro še ponoči. Širokokotna kamera se v slabših svetlobnih razmerah nekoliko slabše odreže, vendar ostane video uporaben. Pretiranega šuma in nejasnosti ni, težav z ostrenjem je malo. Optične stabilizacije ni, zato je mirna roka še pomembnejša.

HVALIMO:

• Čisto in nepotrebnih elementov očiščeno okolje
• Integracija umetne inteligence
• Fotografske zmogljivosti
• Procesorske in zmogljivosti nevronske enote
• Dober zaslon

GRAJAMO:

• Podhranjena grafika
• Posebnosti zasnove in okolja
• Ne najboljša avtonomija in počasno polnjenje
• Povprečna kakovost zvoka
• Visoka cena

The post Google Pixel 11 Pro: Zaradi umetne inteligence zapostavljene grafične zmogljivosti! appeared first on Tehnozvezdje.

QNAP je predstavil večjo nadgradnjo svoje aplikacije za iskanje Qsirch. Različica 7.1.0 prinaša Qsirch AI Mode, ki uporablja modele Vision Language Model (VLM) in Large Language Model (LLM). Uporabnik tako vsebine na napravi NAS išče z vsakdanjim opisom, namesto da bi moral poznati ime datoteke ali iskati ustrezne ključne besede.

Onkraj tradicionalnih ključnih besed

To je pomembna razlika predvsem pri večjih zbirkah podatkov, kjer klasično iskanje hitro postane nepraktično. Qsirch AI Mode poskuša razumeti kontekst in vsebino datotek ter tako poiskati ustrezne rezultate v več različnih formatih.

Pri dokumentih podpira formate PDF, DOCX in PPTX. AI ne išče zgolj natančnega ujemanja besed, temveč razume širši pomen vsebine. Uporabnik lahko zato išče določen podatek ali odstavek z opisom, ki se ne ujema dobesedno z zapisom v dokumentu.

Podobno velja za fotografije. Qsirch z lokalnim sklepanjem VLM analizira njihovo vsebino, zato ni treba vnaprej ustvarjati albumov ali fotografij ročno označevati. Uporabnik opiše prizor, ki ga išče, sistem pa med fotografijami poišče ustrezne rezultate.

Novost je še posebej zanimiva pri videoposnetkih in zvočnih datotekah. Qsirch podpira video formate MP4 in MOV ter zvočne datoteke WAV, MP3 in M4A. Sistem poveže časovnico posnetka s prepisom govora, zato je mogoče določen trenutek poiskati na podlagi dela dialoga ali povedanega.

Ko Qsirch najde ustrezen del posnetka, klik na besedilo uporabnika neposredno prestavi na pripadajoči trenutek v videu oziroma zvočnem posnetku. Pri dolgih posnetkih je to precej bolj uporabno kot ročno premikanje po časovnici.

AI ostaja na napravi NAS

Ena pomembnejših lastnosti Qsirch AI Mode je način obdelave podatkov. Sklepanje modelov LLM in VLM poteka lokalno na napravi QNAP NAS. Podatkov zato ni treba pošiljati v oblačno storitev, kar je pomembno v podjetjih z občutljivimi podatki in okoljih, kjer veljajo strožje zahteve glede varovanja informacij.

Lokalno delovanje ima še eno prednost. Iskanje ni odvisno od zunanje omrežne povezave, zato lahko AI deluje v notranjih omrežjih podjetij in v izoliranih okoljih, kjer povezava z zunanjimi storitvami ni dovoljena ali zaželena. Hkrati odpadejo stroški prenosa velikih količin podatkov v oblak.

Qsirch AI Mode pri dostopu do podatkov upošteva obstoječa dovoljenja za skupne mape na NAS-u. Uporabnik zato ne dobi dostopa do vsebin, za katere nima ustreznih pravic. QNAP s tem združuje semantično iskanje z obstoječim sistemom nadzora dostopa.

Kako do nadgradnje?

Novi Qsirch 7.1.0 je že na voljo v trgovini QNAP App Center. Za uporabo Qsirch AI Mode so pomembne tudi strojne zahteve posameznega modela NAS, zato jih je pred namestitvijo smiselno preveriti.

Več informacij o Qsirch AI Mode!

The post Omrežni strežniki QNAP postajajo pametnejši appeared first on Tehnozvezdje.

Digitalizacija je bila dolgo predvsem tehnološka zgodba. Podjetja so iskala učinkovitejše rešitve, podatke selila v oblak, ne da bi se vprašala, kje ta fizično je in računalniške zmogljivosti najemala kot storitev. Danes je jasno, da ima digitalna infrastruktura vse bolj strateški pomen. Brez nje ne delujejo gospodarstvo, javne službe, komunikacije in vse več sistemov umetne inteligence. Če torej vse to predamo v upravljanje ameriškim ali kitajskim podjetjem, jim praktično v roke potisnemo stikalo, s katerim nas lahko kadarkoli »izklopijo«.

Udobje je pripeljalo do odvisnosti

Oblak je organizacijam prinesel precej prednosti. Zmogljivosti, ki bi jih bilo nekoč treba kupiti in vzdrževati z lastno infrastrukturo, so postale dostopne kot storitev. Razvoj je hitrejši, prilagajanje potrebam enostavnejše. Toda udobje ima drugo stran. Velik del evropskega digitalnega okolja je odvisen od peščice globalnih ponudnikov. Na njihovih platformah so podatki, poslovni procesi in vse pogosteje sistemi umetne inteligence.

Dokler storitve delujejo brez težav, odvisnost ni posebej opazna. Drugače je ob večjem kibernetskem incidentu, geopolitičnem sporu ali spremembi pogojev poslovanja. Takrat postane jasno, da digitalna odvisnost ni več samo vprašanje izbire tehnologije. Postane vprašanje odpornosti in varnosti.

Za suverenost ni dovolj strežnik v Evropi

Digitalne suverenosti ne zagotavlja že sama lokacija podatkovnega centra. Pomembno je, kje so podatki shranjeni, kdo upravlja infrastrukturo, katera zakonodaja velja za ponudnika in kdo ima dostop do podatkov. Pomembno je še nekaj. Kdo nenazadnje vpliva na delovanje storitve.

Organizacija je digitalno suverena šele takrat, ko ima dovolj nadzora nad svojimi podatki in ključnimi sistemi, da lahko deluje tudi v nepredvidljivih okoliščinah. Zato se pojem suverenosti vse pogosteje povezuje s podatkovno, tehnološko in operativno neodvisnostjo.

Ne gre samo za strežnike, podatkovne centre in optične povezave. Gre za to, ali organizacija ve, kje so njeni podatki, kdo jih upravlja, kako hitro lahko ukrepa ob incidentu in ali ima možnost zamenjave ponudnika, ko se razmere spremenijo

Umetna inteligenca dodatno zaostrila razmerja

Razvoj umetne inteligence je razpravo še zaostril. Sodobni modeli potrebujejo ogromne količine podatkov, zmogljive procesorje in infrastrukturo, ki mora biti na voljo ves čas. Kdor nadzira te vire, ima pomemben vpliv na razvoj prihodnjih digitalnih storitev. Evropa zato ne more staviti zgolj na uporabo tujih rešitev umetne inteligence. Za dolgoročno konkurenčnost potrebuje lastne podatkovne centre, oblačne storitve, računske zmogljivosti, kibernetsko zaščito in dovolj močan digitalni ekosistem.

Cilj ni izolacija Evrope

Digitalna suverenost ne pomeni, da bi se Evropa morala zapreti pred globalnimi tehnološkimi podjetji. Takšen pristop bi bil v praksi težko izvedljiv in gospodarsko vprašljiv. Bolj smiseln je pristop, pri katerem organizacije uporabljajo globalne storitve tam, kjer prinašajo največ koristi, hkrati pa ohranijo nadzor nad najbolj občutljivimi podatki in ključnimi sistemi.

Cilj torej ni popolna neodvisnost. Cilj je zmanjšati tveganje, da bi zaradi odločitve ali težave enega ponudnika odpovedal pomemben del digitalnega okolja. Podobno velja za energetiko. Država ne potrebuje lastnega vira vsakega energenta, potrebuje pa dovolj raznolik in odporen sistem, da ni odvisna od enega samega dobavitelja. Pri digitalni infrastrukturi bo veljalo nekaj podobnega.

Slovenija ni izvzeta

V Sloveniji zanimanje za takšne rešitve spodbujajo strožja regulativa, vse več kibernetskih groženj in potreba po večjem nadzoru nad podatki. Domači ponudniki zato pridobivajo pomembnejšo vlogo pri zagotavljanju infrastrukture in storitev, ki ostajajo pod evropskim oziroma nacionalnim nadzorom.

Telekom Slovenije razvija suverene oblačne storitve in podatkovne centre v Sloveniji, hkrati pa ima pomembno vlogo na področju kibernetske varnosti. Takšni projekti kažejo, da digitalna suverenost ni več samo politični izraz iz evropskih dokumentov. Postaja konkreten tehnološki in poslovni cilj.

Umetna inteligenca bo to vprašanje še zaostrila. Evropa zato ne potrebuje le zmogljivih modelov in hitrih računalnikov. Potrebuje tudi dovolj lastne infrastrukture, znanja in nadzora, da o svoji digitalni prihodnosti ne bo odločala nekdo drug.

Naslovno sliko je upodobila umetna inteligenca!

The post Evropska digitalna suverenost postaja dejstvo! appeared first on Tehnozvezdje.

Pokončni format zato, da je serija, kot tovrstne vsebine označujejo, priročna za gledanje med držanjem telefona z eno roko. Obenem kratko trajanje posamezne epizode pripomore, da si jo ogledaš, ko čakaš na avtobus, hodiš po mestnih ulicah (čeravno tega ne priporočam) ali se voziš z javnim prometom. Recimo uro in pol »dogajanja« se tako zvrsti v približno stotih delih.

Ideje imajo kajpada korenine na Kitajskem, kjer so tovrstne vsebine začeli snemati leta 2018. Takrat z igralci in v studiih oziroma na prizoriščih. Ker je bila cena v ospredju, so celo serijo posneli v 8 do 10 dneh. Kaj dosti snemanja prizorov niso ponavljali, tako da o kakovosti nima smisla izgubljati besed. Dodatni »preboj«, če temu lahko tako rečem, so prinesla orodja umetne inteligence. V skrajnem primeru ta napišejo scenarij in nato upodobijo prizore. Bolj ali manj brez posegov. Zadnje čase se je pojavil še en trend. »Lepljenje« obrazov slavnih igralcev na umetno upodobljene like. Če se ti zdi, da je kakšen lik sumljivo podoben Henryju Cavillu ali komu drugemu, to ni privid ali napačen občutek.

V tem kontekstu izstopa temačna serija The Chronicles of Bone. Kavan Cardoza (Kavan the Kid) je v sodelovanju s platformo Magnific dodobra požel sadove orodij umetne inteligence. Nastala je epska temačna fantazijska serija, ki izstopa kot ena najbolj dovršenih neodvisnih produkcij. Ko sem ugotovil, kdo vse nastopa v svetu, ki ga je opustošila kataklizma Veliki padec in v katerem vlada vampirska dinastija, sem, priznam, malce zastrigel z ušesi. Ampak nekako je avtorju uspelo dobro kombinirati legende ter pravljične like, kot so Zvončica, kralj Artur, Robin Hood in kapitan Nemo, v prepričljivo celoto. To samo po sebi ne bi zadoščalo, če scenarij ne bi bil podprt z vrhunsko upodobitvijo, kamero, osvetlitvijo in glasbeno podlago. Če ne veš in nisi pozoren, kaj hitro pozabiš, da je serijo pravzaprav ustvarila umetna inteligenca. Dokler se ne poglobiš v dialoge. V nasprotju z vrhunskimi prizori so ti poenostavljeni in brez globine.

Da bi se izognili pretirani posplošitvi scenarija, kar je glavni pečat umetne inteligence, scenarij za Spore Fall pišejo »profesionalci«. Znanstvenofantastična serija Spore Fall izstopa zaradi v svetu mikrodram edinstvenega hibridnega modela ustvarjanja, ki združuje človeško delo z napredno generativno umetno inteligenco (AI) za vizualno realizacijo. Zgodba je postavljena v distopično mesto Lionara, ki ga pustoši izbruh smrtonosnega patogena (tros), avtoritarni režim pa ga brutalno zatira. V tem kaosu se razočarani vojak in uporniška zdravnica združita, da bi zaščitila njenega okuženega brata, pri katerem se razvijejo posebne sposobnosti, ključne za prihodnost človeštva. Zanimivo je še nekaj. Po objavi epizode avtorji gledalce povprašajo, v katero smer naj se odvija zgodba. V smeri odpora ali prilagoditve na nove razmere. Omenil lahko še film The Exiled, v katerem po zgledu Avatarja izgnani vojak pomaga domorodcem pred najezdo ljudi.

Poglejmo še eno serijo, ki razkriva pravi obraz večine z umetno inteligenco generiranih »filmskih« vsebin. The Great and Powerful Genie brutalno brenka na strune najbolj osnovnih človeških čustev. Dobro uro in pol spremljamo, kako se duh iz svetilke po navodilih zadnjega gospodarja poroči z njegovo vnukinjo in ji pomaga postati uspešna direktorica družinskega podjetja. Praktično vsi nanj gledajo zviška, kot na nekakšnega služabnika, in do konca ne priznajo resnice, da je morda on tisti, ki vodi celotno igro in je daleč nad njimi. Derejo se nanj, ga žalijo, ponižujejo in ga skušajo izriniti iz svoje družbe, v katero po njihovem ne sodi. Da ima duh obraz in stas Henryja Cavilla, verjetno ni naključje. Zelo podobno »štimungo« najdeš na primer tudi v seriji Zero to Alpha, ko se v krdelo vrne v rosnih letih izgnani volkodlak, ki z močmi presega vsa druga bitja spet enega namišljenega in lepo poustvarjenega fantazijskega sveta.

In tu se po mojem skriva bistvo. Te serije niso nujno narejene zato, da bi bile dobre. Narejene so zato, da jih gledaš. Vsak prizor mora biti dovolj dramatičen, vsak zaplet dovolj preprost in vsak konec epizode dovolj odprt, da pritisneš na naslednjo. Umetna inteligenca pri tem ni samo orodje za cenejšo produkcijo, ampak omogoča povsem drugačen način ustvarjanja vsebin. Vprašanje zato ni, ali bodo takšne serije nadomestile klasično televizijo. Bolj zanimivo je, koliko gledalcev bo sploh opazilo razliko. Če je odgovor »ne prav veliko«, potem je industrija, ki je nekoč potrebovala igralce, snemalne ekipe, studie in mesece dela, dobila precej neprijetno učinkovito alternativo.

The post So serije izpod rok umetne inteligence GLEDLJIVE? appeared first on Tehnozvezdje.

Težko se je odpovedati orodju, ki tako dobro podpira »lenobo«. Zakaj bi se sploh mučil z oblikovanjem ideje v glavi in pisanjem članka, ko pa je tako zelo preprosto zapovedati agentom, naj pregledujejo tuje spletne strani, izbirajo besedila po določenem ključu, jih prevedejo in preoblikujejo, da te nihče ne more obtožiti plagiatorstva. Kaj potem, če so besedila vse bolj narejena po istem kopitu ter vse pogosteje hvalijo, namesto da bi na tematiko gledala z ravno pravšnje kritične distance. Kamorkoli pogledam, povsod mi »porivajo« umetno inteligenco in razlagajo, kako dobra je. Omenil bom še en primer. Pred kratkim sem kupoval prenosni računalnik in hitro ugotovil, da si z opisi v spletnih trgovinah ne morem prav dosti pomagati. Enaki so, pa naj gre za manj ali bolj zmogljive naprave. Da skrivanja pomembnih podatkov, kot je različica procesorja, nekje v predolgem besedilu po pretiranem hvaljenju niti ne omenjam.

Zanimivo je, da večina tega sploh ne opazi in se ne zaveda nevarnosti. Nič na tem svetu ni zastonj in še tako dobra zadeva na prvi pogled vedno skriva pasti. Pri umetni inteligenci je to strah, da nas bodo algoritmi poneumili. Raziskave kažejo, da se to že dogaja.

Pred leti sem pisal, da naj otroci čim več pišejo na papir. Ne gre zgolj za to, da to dobro vpliva na njihov razvoj. Pravi razlog se skriva v dejstvu, da postopoma izgubljamo veščine, ki jih ne uporabljamo. Ne verjamete? Kdor zadnjih deset let le udriha po tipkovnici, naj skuša napisati daljši sestavek na list papirja. Najmanj, kar bo ugotovil, je, da ga pisanje utruja in da njegova pisava niti približno ni več lepa. Moja je katastrofalna. To ni edini primer. Če namesto branja besedil v izvirnem jeziku uporabljamo le še prevajalnike, izgubljamo sposobnost njihovega razumevanja. Ni težko ugotoviti, zakaj. Številne znanstvene raziskave so dokazale, da možgani delujejo po načelu »uporabi ali izgubi«. Zelo podobno kot mišice. Tudi te moramo trenirati, da ne izgubijo sposobnosti, enako pa moramo skrbeti za možgane.

Znanstveniki so to dejstvo razložili na naslednji način. Živčne celice v možganih sproščajo nevrotransmitorje, ko po njih potujejo signali. Sprejmejo jih druge celice in tako se vzpostavijo nevronske poti, povezane z določenimi miselnimi procesi. S ponavljanjem se poti krepijo, če pa jih prenehamo uporabljati, oslabijo. Umetna inteligenca je nevarna, saj prevzema miselno delo. Dejal bi, da razmišlja namesto mene, kar je, roko na srce, večini še kako všeč. Toda raziskave, ena takšnih je pred kratkim izvedla Nataliya Kosmyna s sodelavci v medijskem laboratoriju MIT, kažejo drugačno sliko. Če ste članek prebrali do sem, potem ste na dobri poti, da vam umetna inteligenca ne uniči pameti.

Štiriinpetdeset udeležencev, starih od 18 do 39 let, je dobilo nalogo, da napišejo esej. Nekateri so uporabljali ChatGPT, drugi klasično spletno iskanje brez podpore umetne inteligence, tretji pa ničesar. Le svojo pamet. Vsem so snemali delovanje možganov (EEG), pri čemer jih je zanimalo predvsem, kako različni deli možganov sodelujejo med seboj. Rezultati ne bi mogli biti bolj nedvoumni. Skupina, ki je pisala brez pomoči digitalnih orodij, je imela najmočnejšo in najbolj razširjeno povezljivost. Skupina, ki je uporabljala iskalnik, je bila na sredini, medtem ko je imela skupina, ki je uporabljala ChatGPT, najšibkejšo povezljivost delov možganov, povezanih s pozornostjo, načrtovanjem, spominom in obdelavo jezika. Njihovi eseji so bili tudi brez duše, slogovno manj raznoliki in z manjšim besednim zakladom. Mimogrede, to se sklada z mojim opažanjem o vse bolj podobnih in suhoparnih opisih v spletnih trgovinah ter drugih besedilih, ki jih »piše« umetna inteligenca. S tem njihova zgodba ni končana. Težje so si zapomnili »svoja« besedila in citirali stavke, ki so jih pravkar zapisali.

Skrbeti bi nas moralo, da podobne težave opažajo tudi na področjih, ki imajo mnogo večji vpliv od šolskih esejev. V raziskavi so analizirali delo izkušenih specialistov endoskopije v štirih medicinskih centrih na Poljskem. Po uvedbi orodij umetne inteligence za odkrivanje polipov na debelem črevesu je drastično padla stopnja odkrivanja pri posegih, kjer jih niso uporabili. Pri 1443 takšnih kolonoskopijah se je delež zmanjšal z 28,4 odstotka pred uvedbo umetne inteligence na 22,4 odstotka že po nekaj mesecih njene uporabe. To pomeni relativni padec za približno 20 odstotkov. Rezultat je zaskrbljujoč zaradi hitrega širjenja umetne inteligence v zdravstvu. Samo predstavljamo si lahko, kaj bi se zgodilo, če bi ponudniki iz tega ali onega razloga onemogočili uporabo storitev.

Čas je, da »bukvalno« vzamemo pamet v roke, saj uporaba umetne inteligence pogosto vpliva tudi na slabšanje sposobnosti kritičnega pogleda na stvari. To seveda ne pomeni, da bi morali umetno inteligenco prepovedati ali celo izklopiti. Pustite, naj vas razbremeni preprostejših opravil. Kompleksnejše pa prepustite svojim možganom. Sicer se bomo morali sprijazniti s poneumljanjem, ki ni več le teoretično. Poleg pisanja na papir je tu še en zgovoren primer. Koliko od vas bi se še znalo orientirati v prostoru in priti na cilj brez telefona ter satelitske navigacije?

Naslovno fotografijo je upodobila umetna inteligenca!

The post SOBOTNO IZBIRANJE: Umetna inteligenca nas dokazano poneumlja appeared first on Tehnozvezdje.

Ko je pred leti postalo jasno, da se večina orodij in storitev seli na splet, je Google izdal sistem ChromeOS in ob tem obljubljal nebesa. V nekem trenutku so celo prijazno žvrgoleli, da bo zaradi njega Windows zastarel. Kot vidimo, ni. Daleč od tega. Še vedno lanski podatki kažejo, da ima skoraj dve tretjini trga namiznih in prenosnih računalnikov. Daleč zadaj mu sledijo Applovi računalniki s slabimi petnajstimi odstotki. In kje je ChromeOS? Od leta 2021 je njegov delež s skoraj dveh odstotkov in pol padel na odstotek in pol lani, ob tem pa bodo letos verjetno zabeležili še slabši rezultat. Neumno je, da na podlagi tega napovedujejo nov, na nek način zelo podoben sistem, katerega glavna prednost bo gladka povezava prenosnika in telefona. Kajpada le v primeru, da bo tudi ta opremljen z Androidom.

Ne Nvidia, ki napoveduje nov zmogljiv procesor arhitekture ARM, ne Google, ki razmišlja o podpori tem in celo Intelovim ter verjetno tudi AMD-jevim čipom, ne razumeta pomena MacBooka Neo. Verjetno je vsakomur z dovoljšnim številom možganskih celic jasno, da moraš napasti od spodaj navzgor, če želiš zamajati obstoječa razmerja. Zahtevnejših niti v sanjah ne prepričajo sladke besede, naj bodo na papirju še tako privlačne, dokler se ne izkažejo v praksi. Kdor od svojega računalnika zahteva manj, je dovzetnejši za tveganje, če je cena prava. Enako je na področju električnih avtomobilov. Množičnega prehoda ne bo vse dotlej, dokler na trgu ne bo kakovostnih avtomobilov po primernih cenah, ki se ne zanašajo na subvencije in druge trike. Ob tem pa ceneni kitajski malčki ne navdihujejo ravno z zaupanjem v dolgoživost.

Še huje je, da so zadevo zastavili zelo visokoleteče. Želijo, nič manj kot na novo opredeliti, kaj naj bi bil osebni računalnik v času umetne inteligence. Ne zanima jih strojna oprema, temveč okolje, ki bo združilo najboljše lastnosti telefona, oblaka in umetne inteligence. Sliši se zelo načelno. Ni prvič, da poslušam podobne napovedi, nakar sem potem razočaran, saj to, kar na koncu dobimo, ni dosti drugačno od tega, kar že imamo. Google bo po moje ustrelil kozla, če se bo zadeve lotil preveč celovito. Nekateri imate težave že z oblikovalskimi spremembami okolja. Pomislite, kolikšen stres bodo povzročile spremembe v načinu uporabe. Windows ni uspešen na področju osebnih računalnikov zato, ker bi bil brez napak. Uspešen je, ker le redko zahteva spremembo ustaljenih navad. V preteklosti je Microsoft skušal narediti tudi to, vendar je bil vedno prisiljen storiti korak nazaj.

Zanimivo je, da Google prihodnosti ne gradi na sistemu ChromeOS, temveč na Androidu, čeprav oba temeljita na Linuxu. Po mnenju Googlovih razvijalcev je prav modularna zasnova slednjega idealna osnova za računalnik prihodnosti. GoogleBook zato ne bo zgolj telefon z večjim zaslonom. Android bodo prilagodili vse do najnižjih plasti sistema, ob ohranitvi prednosti računalnikov s sistemom ChromeOS. Skoraj takojšen zagon, samodejne posodobitve v ozadju, visoka stopnja varnosti in tesna integracija z namenskim varnostnim čipom. Hkrati stavijo na popolnejšo povezavo s telefonom. Namesto da bi razmišljali, na kateri napravi je določena datoteka ali aplikacija, naj bi obe napravi delovali kot enoten sistem. Fotografije, dokumenti in druge datoteke bodo dostopni neposredno z namizja brez ročnega kopiranja ali sinhronizacije. Kdo vse že obljublja nekaj takšnega? Z večjim ali manjšim uspehom praktično vsi izdelovalci telefonov!

Kajpada je vse to dokaj brezpredmetno, kajti bistvo je nekje drugje. Google želi, da so algoritmi umetne inteligence sestavni del sistema in ne aplikacija v njem. Tako bodo razumeli, kaj počnem, katere dokumente uporabljam in kakšen je trenutni kontekst dela. Šele tedaj bo mogoč resnično uporaben pomočnik, ki pa bo, o tem ne more biti dvoma, Googlov in ne od katerega drugega ponudnika. Da bo sledil predvsem interesom podjetja in manj ljudem, verjetno ni izključeno.

Tozadevno najbolj izstopajoča funkcija je »čarobni kazalnik« (Magic Pointer). Klasični miškin kazalec je v osnovi ostal nespremenjen že od osemdesetih let prejšnjega stoletja. Premaknemo ga nad ikono, kliknemo in odpremo program ali datoteko. Čarobni kazalnik naj bi opisano korenito spremenil. Med premikanjem po zaslonu umetna inteligenca neprestano analizira, kaj opazuješ, katere informacije so prikazane in kaj boš verjetno naredil v naslednjem koraku. Če kazalec obstane nad odstavkom besedila, sistem razume njegovo vsebino in lahko brez dodatnih ukazov ponudi povzetek, prevod ali razlago. Pri fotografiji predlaga njeno shranjevanje, urejanje ali uporabo v drugem dokumentu. Med ogledom videoposnetka samodejno pripravi povzetek, izlušči ključne informacije ali poišče dodatna pojasnila. Vse to brez dodatnih ukazov, preklapljanja med okni in kopiranja informacij. Zdi se mi strašljivo, saj postaja jasno, da bo Google o meni vedel še več, kot ve danes. In že zdaj ve preveč.

Google pri razvoju nove platforme sodeluje z največjimi proizvajalci prenosnikov, med njimi HP, Asus, Lenovo, Dell in Acer. Podobno kot pri telefonih z Androidom bodo lahko svoje naprave prilagodili, vendar z bistveno strožjimi pravili. Lahko bodo dodali podporne programe, diagnostična orodja ali grafične teme, osnovna logika operacijskega sistema pa bo ostala enaka na vseh napravah.

The post GoogleBook: Se težav ponovno lotevajo z napačnega konca? appeared first on Tehnozvezdje.

»Orodja za ustvarjanje glasbe z umetno inteligenco spreminjajo način ustvarjanja in distribucije glasbe. Z razvojem te tehnologije Tidal uvaja standarde platforme za zaščito izvajalcev, njihove dejavnosti in obveščanje poslušalcev,« so zapisali v pismu uporabnikom, ki so jim predstavili novi pravilnik o umetni inteligenci.

Za razliko od nekaterih drugih ponudnikov tovrstnih storitev, denimo Appla in Spotifyja, ki označevanje »porekla« glasbe prelagajo na avtorje, se je Tidal odločil, da ga bo sam prepoznaval z naprednimi orodji. Poslušalci bodo ob glasbi, za katero bodo pri ponudniku pretočnika presodili, da je v celoti ustvarjena z umetno inteligenco, videli značko »AI«. Kasneje, »ko bo tehnologija zaznavanja z umetno inteligenco dovolj zanesljiva, da bo to lahko storila,« pridejo tudi oznake za glasbo, ki jo je v večjem delu, ne pa v celoti, ustvarila umetna inteligenca.

V pravilniku sicer piše, da avtorji morajo imeti svobodo ustvarjati z orodji umetne inteligence, in prav tako morajo imeti poslušalci avtonomijo izbirati tovrstne vsebine. Vendar pa bo ponudnik zaradi njihovega obsežnega pritoka zanje uvedel višje standarde vsebinske integritete.

Med drugim bo takoj odstranil vsakršno glasbo, ustvarjeno z umetno inteligenco, ki se izdaja za izvajalca ali skupino ali ki omogoča goljufive dejavnosti. To bo počel z orodji umetne inteligence (torej z UI nad UI) in samodejno. Morda najpomembneje pa je, da Tidal ne bo več uvrščal glasbe, v celoti ustvarjene z umetno inteligenco, med tista dela, ki so upravičena do denarnih nadomestil. »Za takšne izdaje ne bo na voljo avtorskih honorarjev, prav tako pa nalaganja, ustvarjena z umetno inteligenco, ne bodo upravičena do neposredne prodaje oboževalcem.« Monetizacija je seveda ključna motivacija ustvarjalcev tovrstne glasbe, zato bi nova pravila lahko pomenila zmanjšanje njenega pritoka na platformo.

The post NEDELJSKI NASVET: Tidal z zanimivimi pravili glede »umetno« ustvarjene glasbe appeared first on Tehnozvezdje.

S sprejemom Googlovih algoritmov, ki bodo poganjali Applovo inteligenco (umetno inteligenco v slengu gojiteljev jabolk), Apple posredno priznava, da lastni razvoj niti približno ni dosegel pričakovanj. Odločili so se za pragmatičnost. Če ga ne moreš premagati, se mu pridruži!

Bo Siri dohitela konkurenco?

Prenovljena Siri ni več zgolj glasovni pomočnik za osnovne ukaze, temveč naj bi postala pogovorni pomočnik, primerljiv s storitvami ChatGPT, Gemini in Claude. Siri bo razumela kontekst pogovora, odgovarjala na dodatna vprašanja brez ponovnega pojasnjevanja in izvajala zahtevnejša opravila v aplikacijah. Med drugim bo znala pripraviti sporočilo, poiskati fotografije, ustvariti opomnike ali pomagati pri organizaciji dogodkov. Apple poudarja, da bo pomočnik uporabljal podatke iz naprave, vsebino zaslona in celo pogled kamere. Podjetje ob tem znova zagotavlja, da večina obdelave poteka lokalno na napravi.

Kljub velikim obljubam ostaja dejstvo, da uporabniki Androida in storitev umetne inteligence številne podobne funkcije uporabljajo že nekaj časa. Siri zato prej dohiteva konkurenco, kot pa postavlja nove standarde.

iOS 27 hitrejši in bolj povezan

Nova različica sistema iOS bo podprta na vseh telefonih od modela iPhone 11 naprej. Apple obljublja hitrejše delovanje, hitrejše odpiranje aplikacij, fotografij in prenosov podatkov prek AirDropa. Med novostmi izstopa možnost deljenja albumov z uporabniki naprav Android in Windows, fotografije pa se bodo shranjevale v polni ločljivosti ne glede na uporabljeno platformo.

V aplikaciji Health se pojavlja nov razdelek za spremljanje perimenopavze, prehodnega obdobja nekaj let pred menopavzo.

Umetna inteligenca (skoraj) povsod

Safari bo s pomočjo umetne inteligence samodejno razvrščal odprte zavihke po tematikah. Zanimiva je tudi funkcija za ustvarjanje razširitev brskalnika z opisom v naravnem jeziku.

V Galerijo prihajajo orodja za odstranjevanje motečih elementov, spreminjanje kadra in generativno urejanje posnetkov. Gre za funkcije, ki jih Google ponuja že nekaj časa, zdaj pa prihajajo tudi v Applov ekosistem.

Posodobitve je deležna tudi aplikacija Home. Sistem bo bolje združeval obvestila pametnega doma, varnostne kamere pa bodo samodejno izpostavljale pomembnejše dogodke.

Več starševskega nadzora

Apple je precej časa namenil varnosti otrok. Starši bodo lahko določali, katere aplikacije so dostopne ob določenih urah, omejili stike in odobravali obisk posameznih spletnih strani. Sistem bo samodejno zaznal goloto ali posebej nasilne vsebine ter jih zameglil in prijavil staršem.

WWDC 2026 je pokazal predvsem to, da Apple umetno inteligenco končno jemlje resno. Večina predstavljenih funkcij sicer ni povsem nova, saj podobne rešitve že ponujajo Google, OpenAI in drugi ponudniki. Vprašanje ostaja, ali bo Applu uspelo vse te zmogljivosti združiti v izkušnjo, primerljivo s konkurenčnimi storitvami.

The post Apple (spet) stavi na umetno inteligenco in prenovljeno Siri! appeared first on Tehnozvezdje.

Tehnološka industrija že nekaj let umetno inteligenco predstavlja kot rešitev, ki bo povečala produktivnost, zmanjšala stroške in nadomestila velik del zaposlenih. Zadnje bi nas moralo skrbeti. Če je to skrajni cilj, potem je podobno škodljiva in nepotrebna kot jedrsko orožje. Obračajte izgovore jedrskih sil, kakor hočete, a nobene škode ne bi bilo, če bi bile vse bombe čudežno dematerializirane.

Tanka meja med uspešnostjo in napihovanjem

Prvi resni podatki iz prakse kažejo precej manj prepričljivo sliko uspešnosti. Raziskave družb Gartner in MIT razkrivajo, da večina podjetij z umetno inteligenco za zdaj ni dosegla bistveno višje produktivnosti ali rasti prihodkov. Po ugotovitvah Gartnerja so najbolj uspešna podjetja, ki umetno inteligenco uporabljajo kot pomoč zaposlenim, ne za njihovo zamenjavo. Kljub temu narašča število odpuščanj, predvsem v tehnološkem sektorju, logistiki in storitvah. Samo v Združenih državah so podjetja letos napovedala več kot milijon odpuščanj, medtem ko je zaposlovanja najmanj po letu 2011. Dodatna težava je, da zaposleni umetni inteligenci pogosto ne zaupajo ali pa se upirajo spremembam.

Vse več analitikov zato opozarja, da pričakovanja okoli umetne inteligence morda močno presegajo njene dejanske zmogljivosti. Če se produktivnost in prihodki podjetij v prihodnjih letih ne bodo občutno povečali, obstaja resna možnost, da se bo trenutna investicijska evforija okoli umetne inteligence izkazala za nov tehnološki balon.

Če nekaj pomaga, potem tega nima smisla zanikati

Ko umetno inteligenco gledamo v vlogi orodja, ki poenostavi, izboljša in pohitri delo zaposlenega oziroma v priljubljenem govoričenju politikov, ki mislijo, da imajo v rokah čarobno paličico, dvigne produktivnost, potem ima več smisla. V nadaljevanju bom izpostavil nekaj orodij, ki so uporabna pri učenju, delu in še čem. A prej je na mestu opozorilo.

Največjo napako boste storili, če boste umetni inteligenci neskončno zaupali in se vam ne bo ljubilo preverjati njenega dela. Dober primer je oblikovanje besedil na podlagi prej ugotovljenega sloga in kratkih napotkov. Delate napako, če mislite, da vam ne bo več treba ničesar pisati. Vsaj ne še kmalu. Po mojih opažanjih imajo algoritmi tendenco, da so besedila vse bolj podobna in manj inovativna, ob opaznem trendu »skrivanja« negativnih in pretiranega poudarjanja pozitivnih vidikov. Za pisanje promocijskih sporočil je to celo priporočljivo, a da bo umetna inteligenca spisala doživeto besedilo, lahko takoj pozabite. Ne se torej čuditi, kako to, da so opisi izdelkov v spletnih trgovinah vse bolj podobni (in brez duše), naj gre za cenovno dostopne modele ali nekajkrat dražje.

Orodja umetne inteligence, ki znajo prihraniti čas in živce

Velik del vas umetno inteligenco še vedno uporablja predvsem za osnovna vprašanja in kratke odgovore. Nenazadnje je to bistvo storitve Google Zero, ki vas vse pogosteje pričaka na vrhu rezultatov iskanja Googlovega iskalnika. Ni dvoma, da spreminja iskanje informacij, saj vam zanje ni treba več brskati po spletnih straneh, a ravno tako ni mogoče spregledati, da vpliva na njihov obisk. Kar zna hitro postati dvorezen meč. Če ne bo verodostojnih informacij, si jih bo začela umetna inteligenca izmišljati in glede na prej izražene pomisleke je to enosmerna pot v ideokracijo.

Ne gre sicer zanikati, da so sodobna orodja postala precej bolj zmogljiva. Znajo poenostaviti razlago zahtevnih tem, pripraviti povzetke, organizirati informacije, pomagati pri ustvarjanju predstavitev in celo samostojno spremljati podatke na spletu. Prav zato umetna inteligenca vse hitreje postaja pomoč pri učenju, delu in organizaciji informacij.

ChatGPT: razlaga snovi brez učbeniškega jezika

Ena največjih prednosti ChatGPT-ja je sposobnost prilagajanja razlage. Namesto suhoparnih definicij lahko zahtevate pojasnilo v preprostejšem jeziku ali s primeri iz vsakdanjega življenja. Tako je razumevanje pogosto hitrejše kot pri klasičnem iskanju po spletu ali prebiranju učbenikov. Pogovor lahko nadaljujete, zahtevate dodatna pojasnila ali drugačen način razlage. Prav ta interaktivnost je razlog, da ga vse pogosteje uporabljajo dijaki, študenti in tudi zaposleni.

NotebookLM: iz zapiskov naredi učni priročnik

Med zanimivejšimi Googlovimi orodji zadnjega obdobja je NotebookLM. Vanj naložite zapiske, članke, skripte ali dokumente PDF, sistem pa jih pretvori v strukturirane povzetke, vprašanja za ponavljanje in pregled ključnih tem. Največjo korist imajo študenti, dijaki in vsi, ki delajo z večjimi količinami informacij. Namesto ročnega sortiranja gradiva umetna inteligenca pripravi nekakšen poosebljen učni vodnik.

Gemini: manj iskanja, več organizacije podatkov

Gemini ni zanimiv zgolj zaradi odgovarjanja na vprašanja. Njegova prednost je predvsem organizacija velike količine informacij. Pri raziskovanju tem, pripravi seminarjev ali primerjavi virov zna precej hitro izluščiti bistvo. Google v ospredje potiska predvsem funkcijo DeepResearch, ki pripravi obsežnejša poročila, in model Veo 3 za ustvarjanje videoposnetkov. Namen je jasen. Čim več dela naj bi opravili znotraj enega okolja.

Flow: video produkcija brez kompleksnih programov

Flow je namenjen ustvarjanju video vsebin. Google ga predstavlja kot orodje, ki naj bi poenostavilo pripravo krajših filmov, predstavitev in vsebin za družbena omrežja. Orodje ne zahteva znanja video montaže, da pripravi vizualno všečen video, pri čemer velik del tehničnega dela prevzame umetna inteligenca. Takšna orodja bodo zanimiva predvsem za ustvarjalce vsebin, manjša podjetja in izobraževalne ustanove.

Manus: umetna inteligenca, ki naloge opravi sama

Večina klepetalnih robotov odgovarja na vprašanja. Manus želi iti korak dlje. Gre za tako imenovanega agenta umetne inteligence, ki samostojno išče informacije, jih organizira in pripravlja povzetke. Spremlja cene, zbira članke ali pripravlja poročila glede na vnaprej določena pravila. Prav zaradi samostojnosti Manus precej izstopa od večine podobnih orodij.

Perplexity: odgovori skupaj z viri

Perplexity rešuje eno večjih težav umetne inteligence. Poleg odgovorov praviloma prikaže tudi vire informacij. Zaradi tega je precej uporaben pri preverjanju dejstev, raziskovanju in spremljanju aktualnih dogodkov. Namesto klasičnega seznama povezav dobite strnjen odgovor z navedbo, od kod informacije prihajajo. To je pomembno predvsem za študente, novinarje in vse, ki informacij ne želijo jemati zgolj na zaupanje.

Canva: predstavitve v precej krajšem času

Canva že nekaj časa ni več zgolj preprosto oblikovalsko orodje. Z vključitvijo umetne inteligence zna pripraviti osnutke predstavitev, življenjepisov, objav za družbena omrežja in različnih vizualnih gradiv. Umetna inteligenca sicer ne opravi celotnega dela, vendar močno skrajša začetni del procesa, ki je za marsikoga najbolj zamuden.

Picsart: hitrejša priprava fotografij in videov

Picsart cilja predvsem na ustvarjalce vsebin in manjša podjetja. Orodje omogoča hitro urejanje fotografij in videov brez zahtevnega znanja profesionalnih programov. Glavna prednost je predvsem hitrost priprave vsebin za družbena omrežja, oglase ali promocijske materiale.

ElevenReader: poslušanje namesto branja

ElevenReader pretvarja besedila v zvočne posnetke. Članke, zapiske ali scenarije je zato mogoče poslušati med vožnjo, hojo ali drugimi opravili. Na prvi pogled gre za manj pomembno funkcijo, a v praksi takšna orodja marsikomu olajšajo spremljanje večjih količin vsebin in boljši izkoristek časa.

Morda najpomembnejše pri vsem tem pa je, da uporaba umetne inteligence ni več domena visoko tehnološko izobraženih posameznikov. Velik del orodij je zasnovan tako, da so preprosta, kajti njihov namen je predvsem olajšati vsakdanje življenje. Dokler jim namenjamo vlogo orodja in ne vloge, da nas enkrat zamenjajo.

Fotografiji je ustvarila umetna inteligenca!

The post SOBOTNO IZBIRANJE: Že uporabljaš orodja UI, ki ti vsak dan prihranijo nekaj ur? appeared first on Tehnozvezdje.