Ne rečem, da ni zanimivo opazovati, kako algoritem iz skice ustvari umetnino ali iz fotografije krajši video. Verjamem, da so za nekatere nadvse uporabni. Vendar ne za vse in še posebej ne v brezplačni obliki, ki je pogosto preveč omejena. Podobno je še z nekaterimi »funkcijami« umetne inteligence. Na drugi strani pa so tiste s potencialom vsakodnevne rabe. Zakaj upam, da bodo vedno brezplačne in katere so takšne?

Na prvem mestu je gotovo prevajanje. Vedno je potrebno, še posebej v jezikovnih okoljih, ki so ti popolnoma neznana, medtem ko domorodci razen svojega jezika drugih ne govorijo. Začenši s prevajanjem zapisov na fotografiji v Prevajalniku. Posnameš jo in prebereš v svojem jeziku, kaj piše na stenskem obvestilu, ki ti je drugače popolnoma nerazumljivo. Podprt je slovenski jezik, torej ne bi smelo biti ovir. Še boljše je prevajanje v realnem času z vključenim prepoznavanjem in sintezo govora. Slovenščina ni podprta, zato uporabiš katerega od jezikov, ki ti ni španska vas. Preprosto je. Telefon prepozna izgovorjeno, to prevede in še »pove« tvojemu sogovorniku, s katerim se drugače ne bi mogla pogovarjati. Še najbolj je Tolmač, takšno ime ima v Samsungovih telefonih, ali Prevajalnik uporaben na telefonih z dvema zaslonoma, kajti takrat ti govoriš v enega in sogovornik v drugega. Ker za delovanje ne potrebuje povezave z internetom, le spomniti se moraš prenesti jezikovne pakete, je tudi vedno uporaben.

Sledi brisanje s fotografije. Muzal sem se, ko sem prvič uporabil algoritem in je ta slabo poustvaril ozadje. Zdaj je čisto druga pesem. Čas in veliko naših fotografij, ki jih objavljamo na spletu, so naredili svoje. Ni šlo postopoma. V nekem trenutku se je zgodil občuten preskok v kakovosti poustvarjenega ozadja na prizoru, iz katerega sem izbrisal moteč predmet ali osebo. Cel kup idej za praktično uporabo mi pade na misel. Meja je zgolj domišljija. Obenem sem tudi prepričan, da je to algoritem oziroma storitev umetne inteligence, ki jo boš najpogosteje uporabljal. Le spomniti se boš moral, da jo imaš na telefonu.

Iskanje z obkrožanjem je morda videti banalno, vendar sodi med tiste funkcije, ki jih začenjamo uporabljati podzavestno. Nekaj te pritegne, to preprosto obkrožiš in v naslednjem trenutku izveš podrobnosti o tem oziroma v primeru izdelka, kje ga lahko kupiš. Že prej so obstajali pripomočki za prepoznavanje stvari na fotografijah, a niso bili tako preprosti za uporabo, kot je tole »obkroževanje«.

Na vsak telefon brez težav namestiš ChatGPT, na tistih s sistemom Android pa je Gemini že zamenjal »neumnega« digitalnega pomočnika. Bistvo je, da se z njim zlahka pogovarjaš, zdaj celo v našem jeziku, in on ti odgovarja. Osamljeni dobijo malce čudnega, a vseeno sogovornika, ki jim morda celo popestri dan, in mi orodje, ki nas morda celo reši v nerodni situaciji. Ko ne veš, kaj kupiti partnerju za obletnico ali ko se znajdeš v tujem mestu in nimaš denarja ali časa, da bi najel turističnega vodiča. Če še nisi generativnemu modelu umetne inteligence povedal, kje si, da imaš dve uri časa, in zapovedal, naj ti oblikuje ogled bližnjih znamenitosti, seveda vključno s podrobnim opisom. Gre še mnogo dlje. Kako uporabiš umetno inteligentne »danosti« telefona, je vse bolj odvisno od domišljije. Ne moreš pa jih, če jih preprosto ne poznaš.

The post NEDELJSKI NASVET: Se strinjaš, da so te UI funkcije dejansko uporabne? appeared first on Tehnozvezdje.

Logičen korak po lanski vpeljavi storitev umetne inteligence na pametne telefone je njihova globlja integracija v sistem MagicOS 9.0 ter preprostejša uporaba. V tem prednjači HONOR, ki je v svoj letošnji paradni model Magic7 Pro vključil vse tisto, kar od sodobnega telefona pričakujemo: vsestransko pomoč in nadvse preprosto uporabo. Ni namreč vseeno, ali moramo iskati želeno funkcijo ali pa je ta logično vključena tja, kjer jo pričakujemo in želimo uporabiti.

Generativni modeli umetne inteligence so se na praktično vseh področjih uveljavili kot nadvse uporabno orodje oziroma pomočnik, ki nam je na voljo, kadarkoli ga potrebujemo. Ne glede na to, ali ga vprašamo, v katero restavracijo naj gremo na večerjo, in kako tam opravimo rezervacijo ali pa naj nam na podlagi skromnih namigov pove, kaj namerava kupiti naš prijatelj. To so naloge, ki jih lahko zastavimo Googlovi umetni inteligenci Gemini. Nič čudnega, da je HONOR sklenil dogovor z Googlom in pomočnika namestil na svoj telefon. Po zaslugi njegove pomoči bo vaše življenje odslej veliko lažje.

Ko se jih boste navadili, ne boste mogli brez njih

Seveda sposobnosti umetne inteligence na telefonu Magic7 Pro ne temeljijo le na tem. Na voljo je cel niz uporabnih algoritmov, ki čakajo, da jih izkoristimo. Magic Portal na novo opredeljuje interakcije med človekom in napravo, saj razume uporabnikovo namero in ga vodi do ustreznega rezultata. Letos je nadgrajen z zmožnostjo obkrožanja predmetov, kar omogoča takojšnje razumevanje besedil in slik ter hiter dostop do želenih storitev. Vzemimo primer. Na zaslonu občudujete čudovit kozarec, ki ste ga pravkar našli in bi ga radi kupili. Dovolj je, da ga obkrožite in portal ga bo prepoznal ter ponudil povezavo do spletne trgovine.

Na voljo so tudi številne druge uporabne storitve. Kdo bi se branil pomočnika, ki organizira zapiske, dodaja ali briše predmete s fotografij ali nudi prevajanje v realnem času? Podprtih je trinajst svetovnih jezikov, kar je še posebej koristno za vse, ki radi potujete v kraje, kjer prebivalci slabo govorijo angleško.

Ko že omenjamo komunikacijo. HONOR se ni ustavil le pri prevajanju. Ker se zavedajo nevarnosti globokih ponaredkov, so razvili algoritem, ki med videokonferenco zazna lažnega sogovornika. Algoritem deluje v realnem času in v trenutku poda ugotovitev, ali obraz sogovornika kaže znake, da ga je ustvarila umetna inteligenca.

Brez truda do popolnih fotografij

Prepričani smo, da tudi če še niste pripravljeni na celovite in vsestranske storitve umetne inteligence, ne boste imeli nič proti algoritmom, ki neutrudno pomagajo, da so vaše fotografije odlične. Ne samo, da vedno pomagajo, to počnejo na način, ki ne bo vplival na fotografsko izkušnjo ali na vašo umetniško žilico.

Kamera inteligentno prepozna subtilne obrazne izraze, kot je nasmeh in dinamične telesne gibe ter zagotavlja kristalno čiste fotografije. S povečano goriščno razdaljo do 10-krat lahko brezskrbno zajemate fotografije na različnih razdaljah – od bližnjih portretov do oddaljenih prizorov. Za ljubitelje akcijskih posnetkov je tu funkcija zajema hitrih sekvenc gibanja s hitrostjo 10 sličic na sekundo. Tako noben dragocen trenutek ne bo ostal neopažen, vse podrobnosti pa bodo ohranjene v izjemni jasnosti.

Ljubitelji portretov bodo navdušeni nad funkcijo izboljšanja portretov, ki prinaša izjemno doživetje fotografiranja s portretnim načinom Harcourt. Z njim lahko zajamete portrete z do 6-kratno povečavo, pri čemer izboljšani učinki zameglitve ozadja ter prefinjeno uravnoteženje svetlobe in senc poskrbijo za profesionalni videz. Za še večji vizualni učinek poskrbi funkcija, ki omogoča posnetke, vredne občudovanja, v razponu povečav od 30x do 100x. Ne glede na to, ali fotografirate slikovite pokrajine ali mestno arhitekturo na veliki razdalji, bo vsak posnetek oster, podroben in brezhiben.

Bistvo algoritmov umetne inteligence je v tem, da se neprestano razvijajo in izboljšujejo. Nobenega dvoma ni, da bodo njihove sposobnosti rasle ves čas uporabe telefona Magic7 Pro. Pet zagotovljenih nadgradenj in izredno zmogljiv procesor Snapdragon 8 Elite sta jamstvo, da vas bo ta telefon še dolgo navduševal. Poleg tega je opremljen za naprednim čipom HONOR E2, ki povečuje učinkovitost upravljanja energije in zmogljivost baterije, hkrati pa spremlja tudi njeno zdravje. Z uravnavanjem toka glede na okoljske razmere in zahtev glede delovne obremenitve, skrbi za dolgo avtonomijo in nemoteno delovanje celo v ekstremnih temperaturnih razmerah.

Vsebino smo pripravili v sodelovanju s podjetjem HONOR.

The post Tej umetni inteligenci ne boste hoteli reči »NE« appeared first on Tehnozvezdje.

V Nemčiji razvito orodje DeepL uporablja načela umetne inteligence in največkrat zagotovi izredno dobre prevode tudi v slovenščino in iz nje. Prevodi so res odlični. Če mi ne verjamete, prekopirajte isto besedilo najprej v Googlov prevajalnik in nato še v nemško orodje in opazili boste razliko. Za Google tega nikdar nisem trdil, njegovo delo še najlažje opišem kot »lomljenje jezika«, čeprav mu pomanjkanja napredka ne moremo očitati, a DeepL bo zlahka marsikateremu prevajalcu zagrenil življenje. Edina ovira je ta, da v enem koraku v brezplačni različici prevede le tri tisoč znakov.

Zdaj so na podobnih temeljih razvili še orodje DeepL Write, ki v nemškem in angleškem jeziku prepozna pravopisne in slovnične napake ter predlaga popravke. Uporaba je izredno preprosta. V levo polje kopirate besedilo, nakar orodje v desnem prikaže alternativno različico, v kateri so popravki in predlogi popravkov označeni z zeleno barve. Orodje ni sposobno zgolj bežnih popravkov, kot je odpravljanje tipkarskih napak ali dodajanje manjkajočih ločil, saj v nekaterih primerih spremeni tudi zgradbo stavka. Dejansko lahko zapišeš, »jaz drevo« ali kot bi zapisal Joda, pa bo orodje najmanj toliko popravilo, da pri dopisovalcu ne zpadeš popoln »aberveznik«.

Obstoj takšnih in podobnih orodij s pomočjo umetne inteligence (ali brez nje) sicer ne izniči nuje po učenju tujih jezikov ali česar koli drugega. DeepL je orodje in kot takšnega ga je treba uporabljati. Nikar zato ne preverjate besedil z zaupnimi ali osebnimi podatki.

• 
  Nova družinska ponudba Telekoma Slovenije prinaša prihranke
• 
  BYD Atto 2: Da sta s Sealom iz istega hleva, še ne pomeni ničesar!
• 
  Urin ni ravno tema za pogovore. Ali pač?
• 
  Tesla Model Y Rear-Wheel Drive: Dobra ponudba, pogrešam pa nekaj malenkosti
• 
  NEDELJSKI NASVET: Kako pripraviti televizor na NOGOMET

The post NEDELJSKI NASVET: Za svetovne lenobe (ali le slaboznalce) appeared first on Tehnozvezdje.

Zadnjih 40 let so braniki in gonilna sila digitalizacije slovenskega jezika zanesenjaki in prostovoljska društva. Poskrbeli so za pisanje programov v slovenščini in njihovo razširjanje med somišljeniki, izdajali računalniške revije za živo artikulacijo novega pojava v domačem jeziku,  izdelovali tipkovnice s šumniki in predelovali tiskalnike. Táko je bilo veselje do digitalne slovenščine. Veselje, ki so si ga delili zaposleni na projektu prevoda operacijskega sistema Windows 95, člani odprtokodnih iniciativ, ki so skrbeli za sprotne prevode najsodobnejših računalniških programov in razvoj lokalne terminologije ter vojska urednikov slovenskega dela proste enciklopedije Wikipedija, ki so skrbeli in še skrbijo, da dostopno vedenje v našem jeziku ni škrbina.

V pričujoči razstavi Računalniški muzej s tehnološkimi in dokumentarističnimi eksponati pripoveduje zgodbo, ki priča o skupnih ciljih in posameznikovi predanosti. Zgodbo o tem, da so meje majhnosti našega jezika premagljive, da so k boju za digitalno slovenščino prispevali tudi posamezniki izven naših meja. Obenem pa obiskovalcu postavlja vprašanje ali danes morda bijemo boj za slovenščino na napačnih frontah?

Potrošniki vsakodnevno opažamo, da slovenščina (tako kot Slovenija) ni prvorazredna državljanka sveta: Amazon Kindle ne podpira knjig v slovenščini, Apple telefon zna hrvaško ne pa slovensko, glasovno razpoznavanje večine vodilnih ponudnikov še dolgo ne bo poznalo slovenščine. Digitalna slovenščina v globaliziranem svetu nazaduje, ker ne skrbimo za prepoznavnost navzven. Dela in odgovornosti je enostavno preveč, da bi ga zanesenjaki lahko vzdržali.

Računalniški muzej v Ljubljani deluje že več kot 15 let in je eden najbolj naprednih interaktivnih muzejev računalniške tehnologije v širši regiji. Računalniški muzej edini sistematično hrani pomembne mejnike iz zgodovine naše digitalne družbe, ki je bila pogosto v špici svetovnega napredka. Drobec sicer obsežne zbirke več kot 350 eksponatov, ki bo letos dobila stalno postavitev v novih prostorih na Celovški cesti 111 (ob kinu Šiška), bo tako na ogled tudi v avli Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani od 21.5.2019 do konca junija 2019.

Program dogodkov

12.30 otvoritev razstave Boj za slovenscino (Avla FF) O pomenu digitalizacije slovenščine bosta spregovorila Sergej Hvala – Sneti in dr. Miran Hladnik. Hkrati bomo simbolično odprli fakultetno spovednico, kjer vas bo čakala Eliza, naša računalniška asistentka in prvi umetno-inteligenčni sistem na svetu. V spovednici bomo zbirali tudi vaše predloge za boljšo fakulteto in boljšo univerzo.

13.00 Biblija naših časov: kako smo prevajali Windows 95 (Modra soba)

Novembra 1995, tri mesece po izidu sistema Windows 95 in po 14 mesecih dela, smo prvič dobili slovenska Okna. Sistem je od takrat redno na voljo v slovenskem jeziku, od različice Windows 7 naprej tudi istočasno ob glavnem izidu, je pa slovenski jezik eden najmanjših od tistih, ki so deležni lokalizacij Microsoftovega sistema. Več nam bodo povedali Aaron Marko, nekdanji direktor slovenske podružnice Microsofta, David Pahor, član prevajalske ekipe, Samo Kuščer, nekdanji urednik Monitorja, in Boštjan Špetič, so-ustanovitelj podjetja Zemanta in so-avtor razstave.

The post Boj za slovenščino v računalniškem izrazoslovju appeared first on Tehnozvezdje.

Prevajalski sistemi in programi za prevajanje večinoma odpovedo – tako po točnosti prevoda kot po strukturi (berljivosti) – v primerjavi z izdelkom prevajalca. Jezik je iznašel človek, sposoben je razumeti njegovo rast in spreminjanje, zato bodo po prepričanju mnogih človekovi prevodi vedno prekašali strojne. Sposobnost prilagajanja prevoda na temelju elementov, ki so skupni ciljnim bralcem, obvlada le človek.

Na računalniku smo najprej poznali slovarje. V bazi so bile besede v enem in drugem jeziku, program nam je prevedel besedo, ki smo jo vnesli. Ker ima beseda lahko več prevodov, je tovrstno prevajanje besedil brez razumevanja jezika, njegovih posebnosti in še mnogo drugega skoraj nemogoče. Lahko si predstavljamo prevod stavka, besedo za besedo. Posamezne besede so pravilno prevedene, vendar stavek največkrat izgubi pomen. Ni več poved, le vrsta nametanih besed. Google in še nekatera prevajalska orodja zato prevajajo drugače, po metodi statističnega strojnega prevajanja in z uporabo dela, ki so ga že opravili prevajalci. Drugače povedano, algoritem, ki je poleg lastnosti strojnega učenja postal tudi omejeno inteligenten, pregleduje milijone besedil in njihovih prevodov ter v njih išče vzorce (besedne zveze, stavke), ki jih nato uporabi pri svojem prevodu. Kljub temu prevod ni stoodstotno natančen, je pa blizu temu.

Metoda prevajanja ima svoje slabosti. Kakovost je odvisna od števila »dokumentov« v bazi podatkov. Več besedil je bilo prevedenih iz enega jezika v drugega, manjša je napaka pri prevodu poljubnega besedila v enega od teh dveh jezikov. Strojno prevajanje bolje deluje, kadar prevajamo iz enega velikega jezika v drugega, kot če prevajamo besedilo manjšega jezika v drug manjši ali večji jezik. Na primer: ne znamo nemško, znamo pa angleško. Prevod bomo bolje razumeli, ta bo tudi videti kot korekten, če nemško besedilo namesto v slovenščino prevedemo v angleščino. Tudi v tem primeru moramo biti pazljivi in prevodu popolnoma ne zaupati. Utegne se zgoditi, da prevod obrne pomen. Nekaj, kar originalno besedilo opisuje na primer kot ne najboljše, lahko v skrajnem primeru v prevodu razumemo ne najslabše.

Takšnih napak je zadnje čase manj, kot jih je bilo, vsaj pri prevajanju v velike jezike. Baze z dokumenti, kjer strojni prevajalniki iščejo statistične vzorce za prevajanje, rastejo, saj se vanje redno stekajo novi prevodi prevajalcev. Strojni prevajalniki se učijo in tako rešijo tudi problem rasti in spreminjanja jezika.

The post Iz »šaljivca« je nastal dokaj dober pomočnik appeared first on Tehnozvezdje.