Boj za slovenščino v računalniškem izrazoslovju
PR 17. maja 2019 ob 07:20

V torek, 21. maja, Računalniški muzej v okviru sejma akademske knjige Liber.ac v avli Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani otvarja razstavo, ki bo pokazala, kako je slovenščina vstopila v digitalni svet in kakšen je bil kulturni pomen tega vstopa.

Zadnjih 40 let so braniki in gonilna sila digitalizacije slovenskega jezika zanesenjaki in prostovoljska društva. Poskrbeli so za pisanje programov v slovenščini in njihovo razširjanje med somišljeniki, izdajali računalniške revije za živo artikulacijo novega pojava v domačem jeziku,  izdelovali tipkovnice s šumniki in predelovali tiskalnike. Táko je bilo veselje do digitalne slovenščine. Veselje, ki so si ga delili zaposleni na projektu prevoda operacijskega sistema Windows 95, člani odprtokodnih iniciativ, ki so skrbeli za sprotne prevode najsodobnejših računalniških programov in razvoj lokalne terminologije ter vojska urednikov slovenskega dela proste enciklopedije Wikipedija, ki so skrbeli in še skrbijo, da dostopno vedenje v našem jeziku ni škrbina.

V pričujoči razstavi Računalniški muzej s tehnološkimi in dokumentarističnimi eksponati pripoveduje zgodbo, ki priča o skupnih ciljih in posameznikovi predanosti. Zgodbo o tem, da so meje majhnosti našega jezika premagljive, da so k boju za digitalno slovenščino prispevali tudi posamezniki izven naših meja. Obenem pa obiskovalcu postavlja vprašanje ali danes morda bijemo boj za slovenščino na napačnih frontah?

Potrošniki vsakodnevno opažamo, da slovenščina (tako kot Slovenija) ni prvorazredna državljanka sveta: Amazon Kindle ne podpira knjig v slovenščini, Apple telefon zna hrvaško ne pa slovensko, glasovno razpoznavanje večine vodilnih ponudnikov še dolgo ne bo poznalo slovenščine. Digitalna slovenščina v globaliziranem svetu nazaduje, ker ne skrbimo za prepoznavnost navzven. Dela in odgovornosti je enostavno preveč, da bi ga zanesenjaki lahko vzdržali.

Računalniški muzej v Ljubljani deluje že več kot 15 let in je eden najbolj naprednih interaktivnih muzejev računalniške tehnologije v širši regiji. Računalniški muzej edini sistematično hrani pomembne mejnike iz zgodovine naše digitalne družbe, ki je bila pogosto v špici svetovnega napredka. Drobec sicer obsežne zbirke več kot 350 eksponatov, ki bo letos dobila stalno postavitev v novih prostorih na Celovški cesti 111 (ob kinu Šiška), bo tako na ogled tudi v avli Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani od 21.5.2019 do konca junija 2019.

Program dogodkov

12.30 otvoritev razstave Boj za slovenscino (Avla FF) O pomenu digitalizacije slovenščine bosta spregovorila Sergej Hvala – Sneti in dr. Miran Hladnik. Hkrati bomo simbolično odprli fakultetno spovednico, kjer vas bo čakala Eliza, naša računalniška asistentka in prvi umetno-inteligenčni sistem na svetu. V spovednici bomo zbirali tudi vaše predloge za boljšo fakulteto in boljšo univerzo.

13.00 Biblija naših časov: kako smo prevajali Windows 95 (Modra soba)

Novembra 1995, tri mesece po izidu sistema Windows 95 in po 14 mesecih dela, smo prvič dobili slovenska Okna. Sistem je od takrat redno na voljo v slovenskem jeziku, od različice Windows 7 naprej tudi istočasno ob glavnem izidu, je pa slovenski jezik eden najmanjših od tistih, ki so deležni lokalizacij Microsoftovega sistema. Več nam bodo povedali Aaron Marko, nekdanji direktor slovenske podružnice Microsofta, David Pahor, član prevajalske ekipe, Samo Kuščer, nekdanji urednik Monitorja, in Boštjan Špetič, so-ustanovitelj podjetja Zemanta in so-avtor razstave.

Avtor PR
mm
Prebral(a) si sporočilo za javnost ali zgodbo oglaševalca. Morda je koristno, za naše mnenje o dotični storitvi ali izdelku pa spremljaj avtorske članke.
PR - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja