Kar 78 odstotkov Slovencev po podatkih predstavnika Mastercarda Luke Gabrovška (na naslovni fotografiji) uporablja debetne kartice. Med njimi pa je Maestro v veliki večini. Z njim v tej državi opravimo skoraj tri četrtine plačil. Kreditne kartice, tako Gabrovšek, niso najbolj zaželene. Morda zato, ker imajo potrošniki slabši pregled nad tem, koliko so zapravili. Sam pa bi dodal še drug vidik- Banke namreč niso posebej navdušene nad tem, da bi kar vsakomur odobrile izdajo kreditne kartice, še manj potem ustrezen limit, ki bi dejansko omogočal večje nakupe v spletnih trgovinah. Medtem ko debetne kartice niso prilagojene za tovrstno poslovanje. Njihova številka je včasih 19-mestna, ki se je pri marsikaterem ponudniku sploh ne da vpisati (ker so polja prilagojena za 16-mestne številke kreditnih kartic), in vsako transakcijo je treba posebej potrditi. To pa onemogoča ponavljajoča se plačila, na primer naročnine na spletne storitve.

Zaradi omenjenih omejitev so razvili debetni Mastercard. Ta še vedno ostaja neposredno povezan s stanjem na računu, ni kreditna kartica, kjer banka v bistvu kreditira nakupe, komitent pa jih poravna enkrat mesečno. Toda za spletne nakupe se kartica »obnaša« kot kreditna. Ima pravo številko in enake varnostne elemente, mogoče jo je shraniti v sistem – za naročnine in prihodnja plačila – ali jo povezati z določenimi storitvami. Da gre plačilo neposredno, ko nekaj uporabiš, denimo se pelješ s taksijem ali nečim podobnim ali naročiš hrano na dom. Hkrati pa enako deluje na vseh terminalih POS kot Maestro. Seveda tudi brezstično. Tovrstni nakupi zdaj predstavljajo že dve tretjini vseh v Sloveniji, do dokončne zamenjave vseh terminalov s takimi, ki bodo podpirali plačevanje brez vtikanja kartice, pa menda manjka le še nekaj mesecev. Poleg tega je tudi za trgovce provizija enaka kot pri Maestru.

Debetni Mastercard je v Sloveniji za zdaj na voljo pri Petrolovi storitvi mBills. Tam si jo lahko naroči vsak uporabnik, kartica pa je v bistvu predplačniška. Uporabnik ima tako »na njej« natančno toliko, kot si naloži denarja na svoj račun mBills. Po našem mnenju tej storitvi še vedno manjka povezava z bančnim računom (TRR), da bi bila zares uporabna.

Ena od težav z debetnimi karticami, ki se pretvarjajo, da so obenem kreditne, je v tem, da jih nekateri trgovci dejansko obravnavajo kot kreditne. In jih celo nočejo sprejemati, še posebej se je to dogajalo v sosednji Avstriji. Toda izvirna težava je bila v bankah, ki so postavile omejitev na napačnem nivoju in imajo zdaj že jasna navodila, naj kartico obravnavajo na pravilen način. Kjer pa Debit Mastercard dejansko ne pride nujno poštev, je v hotelih. Ali za rezervacijo ali kot porok za minibar. Za slednje marsikje preprosto začasno vzamejo določen znesek s kartice in ga potem vrnejo. Če pa želijo odpreti »kreditno linijo«, pri kateri bi se s kartice poplačala morebitna poraba, tega ne morejo, ker to pač ni kreditna kartica in ne garantira, da bo plačilo enkrat v prihodnosti uspešno – vezano je pač na stanje na računu.

The post Kartica za brezstično plačevanje v trgovinah in spletne nakupe appeared first on Tehnozvezdje.