Čeprav ne skrivam privrženosti elektrifikaciji voznega parka, sem bil presenečen, ko se je Stellantis po kozmetični prenovi Berlinga leta 2024 odločil ponuditi zgolj električno različico. Takrat je šlo za precej drzno potezo, ki pa se v praksi ni izkazala za najbolj posrečeno. Pri nas so prodali okoli 70 električnih vozil, večinoma v izvedbi malega dostavnika. To sicer ni zanemarljivo, vendar je bistveno manj kot prej.

Včasih pridejo trenutki, ko se je treba posuti s pepelom. Natanko to so storili pri Stellantisu in poleg električne različice (z dokaj skromnim dosegom) ponudili še dizelsko. Bencinska različica naj bi sledila prihodnje leto. Na voljo so potniške in tovorne izvedbe v dveh dolžinah karoserije, krajša M in daljša XL. Odločitev je logična. Berlingo je bil dolga leta najbolje prodajano Citroënovo vozilo in pogosto prva izbira kupcev, ki so iskali prostornost, prilagodljivost in razmeroma dostopno ceno.

Cene so danes sicer višje kot ob predstavitvi tretje generacije leta 2018, vendar to ne preseneča. Avtomobilska industrija se je v zadnjih letih podražila, višje so tudi cene materialov in tehnologije. Zdajšnje cene so zato bolj ali manj v mejah pričakovanj. Osnovna dizelska različica brez morebitnih popustov stane 27.800 evrov, kar model ponovno postavlja v okvir razreda, kjer je Berlingo igral pomembno vlogo.

Prenova je na prvi pogled zmerna, vendar dovolj opazna. Sprednji del je dobil novo masko, spremenili so žaromete, prenovili logotip in dodali nekaj manjših oblikovnih popravkov. Silhueta ostaja nespremenjena, kar pomeni, da Berlingo še naprej stavi na uporabnost, ne na oblikovno drznost. Tak pristop je razumljiv, saj kupci v tem razredu cenijo predvsem prostornost in praktičnost.

Nekaj več sprememb je v notranjosti. Pred voznikom so digitalni merilniki, desno od njih pa 25-centimetrski zaslon s posodobljenim informacijskim sistemom. Dodali so tudi več asistenčnih sistemov in sodobnejšo povezljivost. Materiali so ostali preprosti, vendar robustni. Tudi to je značilno zanj. Bolj kot prestiž je pomembna uporabnost, ki je pri Berlingu še vedno v ospredju.

Notranjost ostaja svetla in zračna. Velike steklene površine in pokončna zasnova izboljšajo preglednost, kar je dobrodošlo zlasti v mestni vožnji. Praktičnih odlagalnih mest je veliko, prav tako možnosti prilagajanja sedežev. Berlingo tudi po prenovi ohranja sloves enega najbolj prilagodljivih družinskih avtomobilov.

Ključna novost se skriva pod sprednjim pokrovom. Na voljo je 1,5-litrski dizelski motor z močjo 96 kilovatov oziroma 130 konjskih moči. Kupci lahko izbirajo med ročnim in samodejnim menjalnikom. Prav dizelska različica naj bi bila najbolj smiselna izbira, saj združuje nizko porabo in dovolj moči za obremenjeno vozilo. Berlingo namreč pogosto prevaža več potnikov ali veliko prtljage, zato zmogljivost ni nepomembna. Prihodnje leto naj bi ponudbo dopolnil še 1,2-litrski bencinski motor v izvedbi blagega hibrida, predvidoma v kombinaciji z ročnim menjalnikom. S tem bo ponudba ponovno bližje tisti, ki so je bili kupci vajeni pred električno prelomnico.

Na voljo ostajata dve dolžini karoserije. Krajša različica ponuja pet sedežev, daljša pa sedem. Prav prilagodljivost ostaja ena ključnih prednosti. Sedeži se zlagajo, prtljažni prostor je velik, drsna vrata pa olajšajo vstopanje na ozkih parkiriščih. Vozne lastnosti ostajajo podobne kot prej. Berlingo ni namenjen dinamični vožnji, vendar ponuja udobno podvozje in mehko blaženje. Volan je lahek, preglednost dobra, kar je pomembno pri vsakodnevni uporabi. Nekaj kritik se nanaša na nagibanje v ovinkih in več hrupa pri višjih hitrostih, vendar to glede na zasnovo vozila ne preseneča.

Berlingo tako po prenovi ne prinaša revolucije, temveč pragmatično nadgradnjo. Stellantis je s ponovno uvedbo dizelskega motorja pokazal, da posluša kupce. Elektrifikacija ostaja pomembna, vendar je očitno, da popoln prehod še ni realen. Berlingo zato ostaja zvest svojemu bistvu. Prostornost, uporabnost in prilagodljivost ostajajo njegove poglavitne prednosti.

The post Priznali napako in poleg električnega ponudili še dizelskega Berlinga appeared first on Tehnozvezdje.

Opel je Comba pripravil že v peto, toda pri prejšnjih generacijah so imeli inženirji v mislih pretežno tovorno, ne potniško uporabo. In več jih je temeljilo na kakšnem drugem modelu (Kadettu, Corsi). Tokrat pa so v skupini PSA, kamor zdaj sodi nemška znamka, trojčke razvili predvsem kot osebne avte, namenjene pretežno družinski uporabi. Opel v tem razredu doslej sploh ni bil prisoten in glede na to, da je tudi Crosslanda X zapeljal malo bolj v SUV-jevske trende bi mogoče tu lahko celo iskali delno zamenjavo za Merivo. Glede uspešnosti novega vozila so sicer izjemno optimistični, kot skupina pa še toliko bolj, saj pričakujejo, da bodo skupaj zasedli kar polovico tega segmenta. V Slovenski kupci se sicer letno odločijo za štiri tisoč tovrstnih enoprostorcev, 45 odstotkov jih je v potniški izvedbi, ampak samo četrtina kupljenih za osebno uporabo.

Combo Life bo, kot tudi Berlingo in Rifter, na voljo v dveh dolžinah. Osnovna, kakršno smo si lahko ogledali v živo, bo merila 4,40 m, daljša pa 4,75 m, ta bo ponujala tudi možnost sedmih sedežev. Potniki v drugi vrsti bodo sicer lahko sedeli ali na klopi ali na posamičnih sedežih, ki bodo doplačljivi. Tako bo to eden od redkih avtov s tremi sidrišči isofix zadaj in vsakega od sedežev se bo dalo posamično poklopiti, ne pa tudi vzdolžno pomikati. Motorja bosta, vsaj na začetku, dva. Dizelski 1,5 v treh izvedbah – s 75, 100 ali 130 »konjskimi« močmi. Slednja tudi z osemstopenjskim samodejnim menjalnikom. In bencinski trivaljnik 1,2 l s 110 km, po želji tudi z enako »avtomatiko« kot dizel. Masa je menda pod tono in pol, torej naj avto ne bi bil podhranjen. Eden od možnih dodatkov za vožnjo bo sistem za nadzor oprijema in spuščanja.

Med »delovnimi« vozili prav veliko tehnološko naprednih ne srečamo, če sploh katerega. Combo Life bo to vsaj delno spremenil. Infozabavni sistem bo lahko premogel osempalčni osrednji zaslon in podporo za sistema Android Auto (ta v Sloveniji uradno še vedno ne deluje) ter Carplay. Voznik bo lahko informacije spremljal na prosojnem (head-up) zaslonu. Med standardno opremo bo opozorilo na nevarnost naleta, dokupiti se bo dalo samodejni regulator hitrosti (po domače radarski tempomat), pomoč pri parkiranju in še kaj. Kot pri vseh oplih bo prisotno ogrevanje sedežev in volana, pa tudi vetrobranskega stekla.

Menda pa so najbolj kul različni prostorski in uporabnostni triki. V osnovi bodo drsna vrata na sopotnikovi strani, dalo pa se jih bo naročiti tudi na voznikovi. Steklo prtljažnih vrat se bo odpiralo posebej. Shranjevalnih prostorov v notranjosti bo veliko, skupno za 186 l, ob skoraj 600- ali 850-litrskem prtljažniku (odvisno od dolžine avta). Pred sovoznikom je poleg običajnega še en velik predal. Še večji je v osrednji konzoli. Pa lahko tudi pod stropom oz. stekleno streho, skupaj z osvetlitvijo. Pa še pod stropom prtljažnika. In tako naprej. Da bi bil vsaj znotraj res kul, pa mu po moji presoji manjka še nekaj barvne razgibanosti. Zunaj pač ne more imeti kdo ve kako mičnih linij.

Combo Life gre sicer v prodajo čez dober mesec, ko bodo znani tudi ceniki. V salone in h kupcem pa prihaja malo kasneje, nekje konec septembra ali v začetku oktobra.

The post Kul zaradi prostorskih in uporabnostnih trikov appeared first on Tehnozvezdje.