Že videno oziroma občutek »deja vuja« se je pojavil takoj, ko so začeli govoriti o ekologiji in ogljičnem odtisu vozila. Zadnje čase večina predstavitev zavija v zeleno in pravzaprav postaja manj pomembno, kaj sploh predstavljajo. Trdijo, da bo v življenjski dobi odgovoren za 30 ton izpustov ogljikovega dioksida v ozračje oziroma 18 ton od izdelave do trenutka, ko ga prevzame kupec. Niti sanja se mi ne, ali je to res. Dvomim, če se sploh komu. Tovrstni podatki so zelo izmuzljivi in težko preverljivi. Lahko jim verjamemo, ali pač ne, a dvomim, da se bo veliko kupcev zaradi ekologije odločila za nakup ravno tega električnega avtomobila. Namesto Teslinega ali Volkswagnovega, ki trajnosti za enkrat še ne poudarjata v tolikšni meri. Okoljskih poudarkov s tem ni konec. Ker je najmanjši od Volvovih modelov, zanj porabijo manj surovin, ki so obenem v dobršnem delu reciklirane ali pridobljene iz obnovljivih virov. To je še najbolj očitno v notranjosti, kjer najdete marsikaj. A ne usnja in še kakšnega problematičnega materiala. Zadovoljiti se boste morali z deli iz recikliranih plastičnih okvirjev oken, z blagom iz recikliranega džinsa in še kakšnim materialom na rastlinski osnovi. Sliši se neugledno. Ni. Pravzaprav so materiali prijetni tako na otip kot na videz.

Čeprav bodo najmanj še eno leto EX30 izdelovali v kitajski tovarni, ta ne skriva skandinavskega porekla. Kljub razmeroma majhnim meram, najlažje ga primerjate z Jeepovim Avengerjem, je videti kot čistokrvni športni terenec (SUV) s širokimi boki in nadpovprečno višino od tal. Nezgrešljivi so tako sprednji žarometi LED, oblikovani kot Torovo kladivo, kot zadnji. Teh je razmeroma veliko. Pravijo, da je zato vozilo bolj opazno v vseh vremenskih razmerah celo v megli. Kljub za Volvo značilnemu videzu in nezgrešljivemu minimalističnemu oblikovalskemu pristopu, kar velja tako za zunanjost kot za notranjost, je avtomobil všečen, zanimiv in dovolj drugačen, da bo na cesti vsaj malo izstopal.

Minimalizem je najbolj očiten v notranjosti, ki je zračna in odprta. Ne morem reči, da je česa preveč, prej, da kaj manjka. Na primer prostornost zadnje klopi in zaslon pred voznikom. Eden sam je sredinsko nameščen, kar pomeni, da so na njem prikazani vsi podatki in da prek njega upravljaš dobršni del sistemov v vozilu. To mi je sprožilo drugi občutek »deja vu«. Marsikaj »spredaj« je podobno kot v novih Teslah. Tega ne morem ravno pohvaliti. Vse bolj sem prepričan, da mora biti pred voznikom zaslon z osnovnimi podatki, vsaj dokler ne bodo avtomobili popolni samovozi. Vseeno je, če je majhen, kakršnega ima Fordov Mustang Mach-E. Le, da je. Še bolje bi sicer bilo, da bi bili podatki na višini oči projicirani na vetrobransko steklo (zaslon HUD). Oprema je smešno poceni, jo je preprosto vgraditi in čudim se, da tega ne storijo.

Posebnost EX30 so zvočniki. Devet jih ima, vendar ti niso klasično razporejeni. Vsi so spredaj v zvočni letvi, ki zaseda celotno širino armaturne plošče. Ne samo, da je zato v vratih dodatni prostor za predmete, zvok se širi od sprednjega do zadnjega dela vozila, podobno, kot se širi zvok od televizorja z zvočno letvijo. Nisem mogel preizkusiti, toda zdi se mi dobra pogruntavščina s kakovostno reprodukcijo zvoka, ki jo bomo prej ali slej videli še v kakšnem vozilu. Infozabavni sistem se zanaša na Googlovo programsko opremo, podprta pa je tudi povezava v mobilna omrežja pete generacije. S tem je poskrbljeno za nadgradnje, ki bodo, kot se za sodobno vozilo spodobi, dostavljene preko zraka.

Kupci bodo izbirali med tremi »motornimi« različicami. Dve imata motor zadaj, razlikujeta se v velikosti baterije, medtem ko ima tretja motorja na obeh oseh, ki pospešita do sto kilometrov na uro v slabih štirih sekundah. To potrjuje, da je lažje (in ceneje) izdelati električni avtomobil z norimi pospeški, kot enako zmogljivega s termičnim motorjem. Doseg je odvisen od izvedbe baterije, a že pri manjši je dovoljšen za dobršen del morebitnih kupcev. Ta je obenem izvedbe LFP (litijev železov fosfat) z nižjo energijsko gostoto pri enaki prostornini, ki brez večjih težav dovoli pogosto polnjenje do sto odstotkov in stabilnejše hitro polnjenje. Večja baterije, ki je vgrajena v različice s podaljšanim dosegom, pa je običajnejše zasnove katode NMC (litij, nikelj, mangan, kobalt).

V osnovni opremi je vključenih cel kup pomočnikov in sistemom za opozarjanje na nevarnosti. Volvo je poznan po dobrih tovrstnih sistemih in najmanj pohvalno je, da ni treba najbolj uporabne naročiti in plačati posebej ali pa so vključeni v boljše opremljene različice. Z EX30 Volvo uvaja dve novosti, ki znata pritegniti kar nekaj zanimanja. Prvi je sistem samodejnega prehitevanja, pri katerem bo vozilo zapeljalo na prehitevalni pas, če seveda na njem ni nobenega vozila, takoj ko premaknete ročico za smerokaz. Dodatno rahlo obračanje volana ni potrebno. Drugi pomočnik je ravno tako zanimiv. Pomaga med vožnjo mimo večjih vozil, na primer tovornjakov. Če je mogoče, se bo vozilo premaknilo na levi del voznega pasu in se po prehitevanju vrnilo na sredino pasu.

Volvo EX30 lahko naročite že danes, za kar morate plačati simbolično predplačilo. Ker pričakujejo, da bo razprodan, zastopnik za Slovenijo ne more naročiti želene količine avtomobilov, temveč le avtomobile, ki že imajo kupca. Ta bo potem vozilo prejel predvidoma v sredini februarja prihodnjega leta.

The post PRVI VTIS Volvo EX30: Še nekdo se hvali z MAJHNIM! appeared first on Tehnozvezdje.