Doslej največja tehnološka združitev je Dellov prevzem podjetja EMC za 67 milijard dolarjev l. 2015. Z upoštevanjem inflacije bi pravzaprav še ostala na vrhu. Microsoft pa je doslej največ odštel za LinkedIn – 26,2 milijard l. 2016. Vse ostali prevzemi, tudi tisti, ki so se izkazali za popolne polomije, denimo Nokie za 7,2 milijarde l. 2014, se v primerjavi z najnovejšim zdijo kot drobiž. Med njimi predlanski (zaključil se je lani jeseni) založnika Zeni Media, bolj znanega kot Bethesda Softworks, ki ima v katalogu igre, kot so Fallout, The Elder Scrolls, Doom in Wolfenstein. Že takrat smo se čudili nad ceno – 7,5 milijard dolarjev – in Microsoftovo vse večjo osredotočenostjo na igričarsko sceno. Navsezadnje je to korporacija, znana po nevznemirljivi programski opremi – operacijskem sistemu Windows, pisarniških programih in podobnem. Toda najnovejša poteza je v primerjavi s prejšnjim malim potresnim sunkom resno premikanje tektonske plošče.

Activison Blizzard, korporacija z deset tisoč zaposlenimi, ki je sama nastala z različnimi združitvami, obvladuje nekateri najbolj priljubljene in donosne naslove. Med njimi je na prvem mestu zagotovo franšiza Call of Duty, kjer se je treba na vsak način pristreljati do zmage (sicer nekje obležiš), potem pa so tu še Candy Crush Saga, Crash Bandicoot, Diablo, Guitar Hero, Hearthstone, Heroes of the Storm, Overwatch, StarCraft, Tony Hawk’s, Spyro/Skylanders in World of Warcraft.

Po nekaterih ocenah prihodki igričarske »industrije« presegajo hollywoodske, zato višina posla morda ni tako presenetljiva, a še vedno osupljiva. Med igričarskimi velikani bosta po prihodkih večja od Microsofta, če ta prestane vse regulatorne ovire in prihodnje leto dejansko pod svoje okrilje dobi Activision Blizzard, le še Sony in kitajski Tencent. Ko eden od njiju potencialno prevzame še EA (nekdaj Electronic Arts), bo konsolidacija popolna. In, neizbežno, slaba za igričarje.

Microsoftovi motivi so jasni. Windows ne prinaša več nekdanjih prihodkov, tudi za Office oz. Microsoft 365 so možnosti rasti omejene. Posel z računalništvom v oblaku (Azure) gre sicer dobro, vendar ima prav tako jasne limite in je skrit. Xbox, naročnine na igre in vse s tem povezano pa je zelo na očeh, seksi in daje podjetju novo dimenzijo. Če smo mislili, da sta bila Bill Gates in Steve Ballmer velikopotezna, je očitno Satya Nadella z megalomanskimi prevzemi še bolj.

Jasen je tudi cilj tako ali drugače prehiteti Sony. Slednje še vedno bolje prodaja igralne konzole, toda zaostaja pri naročniški ponudbi in igranju v oblaku. Microsoftov igričarski šef Phil Spencer je ob najavi prevzema obelodanil, da ima korporacija 25 milijonov naročnikov na storitev Xbox Game Pass, ki je nekakšen Netflix igričarskega sveta. V to storitev bodo seveda vključili kar največ iger iz dodatno pridobljenega kataloga, zaradi česar bo zanesljivo pritegnila še več igralcev. A tudi cene se utegnejo zvišati.

• 
  Umetna inteligenca pomagala posneti zgodbo o sami sebi?
• 
  Samsung Galaxy Buds4 Pro: Najbolje se »znajdejo« v domačem »ekosistemu«
• 
  Za nami je premik ure, pred nami daljši večeri in čas za prijetne rituale. Z nekaj preprostimi navadami lahko izboljšamo kakovost spanca
• 
  Lepas L8 PHEV Elegance: Absolutno ničesar mu ne manjka, razen morebiti kančka izrazitosti
• 
  NEDELJSKI NASVET: Z nekaj pametnimi tipali se izognite resnim posledicam!

The post Microsoft z največjim tehnološkim prevzemom postaja igričarski gigant appeared first on Tehnozvezdje.