Skupaj spodbujajo aktiven življenjski slog, skrb za zdravje, pravočasen obisk zdravnika ob zaznanih spremembah in odziv na vabila v presejalne programe. Društvu OnkoMan bosta namenila tudi donacijo v višini 5.000 evrov za nadaljnje zagotavljanje podpore, informacij in pomoči bolnikom.

Moški se za obisk zdravnika pogosto odločijo pozneje, pri tem pa jih k prvemu koraku velikokrat spodbudijo partnerke, žene, mame in druge bližnje osebe. Zato je pomembno, da o preventivi in zgodnjem odkrivanju raka govorimo skupaj ter moške spodbujamo k odzivu na vabila v presejalne programe, kot sta program SVIT in novi presejalni program PETER za zgodnje odkrivanje raka prostate. V Sloveniji namreč v okviru pilotne raziskave PRO-PETER moškim ponujajo pregled, pri katerem lahko s preprostim krvnim testom PSA ocenijo tveganje za raka prostate in potrebo po nadaljnjih preiskavah.

Matej Pečovnik, predsednik Društva OnkoMan, je ob začetku novembra povedal: »Imamo eno življenje. Meni je pred 23 leti ponudilo novo priložnost z diagnozo Hodgkinovega limfoma. Vsako leto za rakom v Sloveniji zboli več tisoč ljudi, v društvu pa jim pomagamo ob diagnozi in na poti do prvih terapij. Zato vsem priporočam: bodite aktivni, ob spremembah ukrepajte takoj in se udeležite presejalnih testov, ko vas povabijo. Bolezen je bolje ozdravljiva, če jo odkrijemo zgodaj. Hvala Telekomu Slovenije in Xiaomiju za dolgoletno podporo našemu društvu, ki nam omogoča, da lahko delamo vedno bolje.«

V okviru kampanje Xiaomi Modri Fon sta novembra v posebni akcijski ponudbi Telekoma Slovenije dva mobitela: Redmi Note 17 Pro 5G 256 GB za 24 x 11,75 evra oziroma skupaj 282 evrov ter Redmi Note 17 Pro Max 5G 256 GB za 24 x 16,25 evra oziroma skupaj 390 evrov. Ob nakupu enega od izbranih mobitelov uporabniki prejmejo tudi tri mesece brezplačnega zavarovanja mobitela.

S kampanjo Xiaomi Modri Fon se Telekom Slovenije in Xiaomi že šesto leto zapored pridružujeta sporočilom Društva OnkoMan ter ozaveščanju o preventivi in pomenu zgodnjega odkrivanja raka pri moških. Kampanjo bodo dopolnile tudi druge aktivnosti za širjenje sporočil o skrbi za zdravje in pravočasnem ukrepanju. Letošnji predstavnik ozaveščanja v novembru bo Matic Sopotnik, član Društva OnkoMan, ki bo delil svojo zgodbo o dveh izkušnjah z boleznijo. Z nakupom mobitelov Modri Fon novembra se ozaveščanju pridružujejo tudi uporabniki. November pa je priložnost, da se spomnimo pomena samopregledovanja in razmislimo, kaj lahko sami naredimo za svoje zdravje.

K skrbi za zdravje prispeva tudi aktiven življenjski slog, zato z iniciativo Zmuvaj se nadaljujemo zbiranje korakov: potem ko smo oktobra zbrali več kot milijon korakov v podporo rožnatemu oktobru in ozaveščanju o raku dojk, najpogostejšem raku pri ženskah, jih novembra zbiramo v podporo Društvu OnkoMan in ozaveščanju o zdravju moških. Vsak korak šteje.

The post Telekom Slovenije in Xiaomi tudi letos v podporo ozaveščanju o raku pri moških appeared first on Tehnozvezdje.

Čeprav je lokalni trg razmeroma osiromašen in ni nikakršna težava kupiti telefona v tujih spletnih trgovinah za opazno manj denarja, smo se tokrat osredotočili na modele, ki smo jih preizkusili. Izjema je iPhone 17e, pri katerem priporočilo zanj gradimo na podlagi rezultata testa predhodnika.

Največkrat spregledani iPhone

iPhone 17e je Applov vstopni model, pri katerem je poudarek predvsem na procesorju in razmeroma kompaktnih merah, manj pa na fotografski vsestranskosti. Poganja ga A19, ki ima eno grafično jedro manj kot čip v običajnem iPhonu 17, vendar je za vsakdanjo uporabo več kot dovolj. Zaslon meri 6,1 palca (15,5 centimetra) in ostaja pri osveževanju 60 hercev, kar je danes že precej konzervativno. Zadaj je ena 48-milijonska kamera, ki omogoča tudi dvakratno približanje, manjka pa širokokotna. Dobrodošel je MagSafe, čeprav je žično polnjenje še vedno razmeroma počasno. (od 900 €)

Najboljši iPhone za zahtevne

iPhone 18 Pro ostaja pri preverjeni zasnovi, vendar je letos največ sprememb pri kamerah in procesorju. A20 Pro prinaša več zmogljivosti, toda pri običajnem delu bo težko najti nalogo, pri kateri bi bila razlika odločilna. Zaslon meri 6,3 palca (16 centimetrov), telefon pa tehta 211 gramov, zato kljub razmeroma zmernim meram ni ravno lahek. Glavna kamera ima prvič spremenljivo zaslonko, vse tri zadnje kamere pa uporabljajo 48-milijonska tipala. Baterija po Applovih podatkih omogoča do 24 ur običajne uporabe. Napredek je torej predvsem v podrobnostih, ne v popolnoma drugačnem telefonu. (od 1.540 €)

Najboljši telefon s prepogljivim zaslonom

Galaxy Z Fold8 je letošnji Samsungov prepogljivi telefon, pri katerem je pomembnejša sprememba razmerje stranic kot sama zmogljivost. Zunanji zaslon meri 5,5 palca (14 centimetrov), notranji pa 7,6 palca (19,3 centimetra) in ima razmerje 4 : 3, zato je odprt telefon bolj uporaben za videe, branje in dokumente. Poganja ga Snapdragon 8 Elite, baterija ima 4800 miliamperskih ur, zadaj pa sta dve 50-milijonski kameri. Optičnega teleobjektiva ni, kar je pri tako dragem telefonu nekoliko nenavadna omejitev. Zasnova je bolj široka in manj podolgovata kot prej, zato je zunanji zaslon uporabnejši za vsakdanja opravila. Vse skupaj je še vedno predvsem telefon za tiste, ki dejansko potrebujejo večji zaslon, ne zgolj drugačen način odpiranja. (od 1.999 €)

Najboljši telefon z Androidom premijskega razreda

Honor Magic8 Pro je velik in zmogljiv telefon, vendar ima tudi nekaj lastnosti, zaradi katerih ni tako brezkompromisen, kot bi pričakovali od naprave tega razreda. Zaslon meri 6,71 palca (17 centimetrov), procesor Snapdragon 8 Elite Gen 5 pa zagotavlja veliko zmogljivosti. Težava se pokaže pri daljši obremenitvi, saj se telefon precej segreje in začne omejevati hitrost. Kamera je bolj zanimiva. Glavna in širokokotna sta dobri predvsem podnevi, največ sprememb pa je pri teleobjektivu z 200-milijonskim tipalom. Tudi pri večjih povečavah so rezultati uporabni. Baterija s 6270 miliamperskimi urami omogoča dolgo avtonomijo, polnjenje pa je hitro. Cena še ne odraža astronomskih podražitev pomnilnika, kar je dodaten plus. (od 1.170 do 1.280 €)

Najboljši telefon srednjega razreda

Xiaomi 17T (alternativa Poco F8 Ultra) je telefon srednjega razreda, ki poskuša veliko ponuditi, vendar se pri tem ne izogne nekaj običajnim kompromisom. Poganja ga Dimensity 8500-Ultra, zaslon meri 6,59 palca in uporablja AMOLED s 120-herčnim osveževanjem. Baterija s 6500 miliamperskimi urami je dovolj velika za dobro avtonomijo, čeprav pri zahtevnejši uporabi ni mogoče pričakovati čudežev. Zanimivejša je fotografska oprema, saj ima telefon poleg glavne in širokokotne kamere tudi periskopski objektiv s petkratno optično povečavo. Širokokotna kamera je šibkejši člen, predvsem ponoči. Ohišje ima plastični okvir in hrbtišče iz utrjene plastike, kar ni nič nenavadnega za ta razred. Večji problem je občutno segrevanje pri zahtevnejših opravilih. (približno 700 €)

Najboljši nižjega srednjega razreda

Redmi Note 15 Pro+ 5G je eden tistih telefonov, pri katerih je seznam specifikacij videti bolj impresivno, kot je treba, vendar nekaj zanimivih stvari vseeno ponuja. Zaslon meri 6,83 palca (17,35 centimetra) in se osvežuje s 120 herci. Poganja ga Snapdragon 7s Gen 4, ki je dovolj zmogljiv za običajno uporabo, pri zahtevnejših igrah pa vendarle ne sodi med najhitrejše. Zanimivejša je 200-milijonska glavna kamera z optično stabilizacijo, medtem ko je osem-milijonska širokokotna precej bolj povprečna. Baterija s 6500 miliamperskimi urami je velika, 100-vatno polnjenje pa hitro, vendar polnilnika v evropskem pakiranju ni. Ohišje je precej dobro zaščiteno pred vodo, prahom in padci, zato je vzdržljivost ena njegovih bolj uporabnih lastnosti. (549 €)

Najboljši res poceni telefon

Honor 600 Smart 5G je precej drugačen od preostale družine 600, saj je pri njem v ospredju predvsem vzdržljivost. Ima 6,87-palčni (17,4-centimetrski) zaslon, procesor Snapdragon 4 Gen 4 in 4 gigabajte delovnega pomnilnika, ki ga lahko programsko razširi še za 8 gigabajtov. Največja posebnost je baterija s 7700 miliamperskimi urami in 45-vatnim polnjenjem. Telefon je certificirano odporen proti padcem do višine 2,5 metra, ima odpornost IP64 ter namenski gumb za funkcije umetne inteligence. To ni telefon za lovljenje rekordov pri zmogljivosti ali fotografiji. Njegova logika je precej bolj preprosta: velik zaslon, zelo velika baterija in ohišje, ki naj bi preneslo precej več vsakdanjih nevšečnosti. (okoli 250 €)

Izbira je kot vedno odvisna od tega, kaj od telefona pričakujete in predvsem koliko ste zanj pripravljeni odšteti. Pri dražjih modelih so razlike med njimi vse manj očitne, pri cenejših pa je treba sprejeti kakšen kompromis. Zato tudi naš izbor ni mišljen kot razglasitev absolutnih zmagovalcev, ampak predvsem kot pomoč pri tem, da se človek v poplavi modelov lažje znajde. Telefon, ki je za nekoga najboljši, je lahko za drugega samo precej draga naprava z nekaj funkcijami, ki jih nikoli ne bo uporabljal.

The post SOBOTNO IZBIRANJE: Takšen je naš izbor »najboljših« telefonov appeared first on Tehnozvezdje.

Četudi si Xiaomi tega ne želi, je ocena, da je Redmi Note 17 Pro Max naslednik ne tako starega Note 15 Pro+, še kako na mestu. Toda razlike so tokrat večje od razlik, ki smo jih ugotavljali zadnja leta. Poglejmo konkretneje. Lanski Snapdragon 7s po zaslugi zmogljivejše grafike kljub enoletni bradi hitreje obdeluje video v ločljivosti 4K, se bolje obnese, ko imamo sočasno odprtih ekstremno veliko aplikacij, in nudi boljšo izkušnjo igranja grafično najbolj zahtevnih iger. Odločitvi naj ne bi botrovalo varčevanje, temveč pragmatizem, izboljšati avtonomijo baterije in doseči novo paradigmo, zaradi katere bi ljudje posegali po tem telefonu.

Že na videz opazno drugačen

Specifikacije razkrijejo nežno odebelitev kot posledico baterije z večjo kapaciteto. Druge podrobnosti ostajajo bolj ali manj enake, recimo jim sodobne. To se še najlepše kaže v ravnih robovih in prijetno zaobljenih vogalih. Nežno so spremenili še videz izbokline s kamerami, ki je čistejša. Ni več lažne četrte kamere in v objektiv zakamuflirane bliskavice. Zdaj je nedvoumno, da sta kameri le dve. Kljub odebelitvi in goli velikosti je telefon prijetno držati v roki. Na ohišju izvedbe v nežno zeleni barvi se prstni odtisi niso pretirano poznali in nisem opazil, da bi bil oprijem slab zaradi potnih dlani. Ravno tako nisem imel občutka, da bi bil slabo izdelan.

Glavne izboljšave so tokrat skrite očem. Že ohišje predhodnika je bilo trpežno, a tokrat naj bi naredili še dodatni korak. Naj bi, saj tega nisem mogel (ali želel) preizkusiti v praksi. Ampak če jim je verjeti, potem zdrži padec s treh metrov in 72-urno kopel v sladki vodi, globoki do dveh metrov. Če že pade v vodo, je več možnosti, da ga pravočasno spet potegneš na suho. Ampak na to se ne bi preveč zanašal. V primeru poškodbe zaradi vdora vode garancija ne velja, saj velja pravilo, da je v tem primeru poškodba nastala po krivdi uporabnika. Z drugimi besedami: vzdržljivost telefona je bolj ali manj verjetnost, da se v primeru neljubega dogodka ne bo zgodilo nič slabega. Če pa se, je to vaš problem!

Od moči se mu ne bo zvrtelo

Ni bojazni, da procesor ne bi mogel poganjati grafično zahtevnih iger. Genshin Impact dokaj dobro deluje. Seveda z nižjimi grafičnimi nastavitvami in največ 30 sličicami na sekundo. Več že vpliva na manj gladko premikanje. Manj moči pomeni manj segrevanja. Temperatura ohišja celo med obremenitvenim testom ni narasla in omejevanja hitrosti jeder praktično ni. Temu primerno nizka je poraba. Baterija zagotovi dovolj energije za 8 ur delovanja ob polni obremenitvi ali do 33 ur predvajanja videa. Ko dobiš takšne rezultate, postane jasno, da obljube o treh dneh avtonomije v primeru normalne rabe niso iz trte izvite. Brez dvoma na račun manjših zmogljivosti.

Ni videti, da bi posegali v zaslon. Z izjemo klasičnega vsakoletnega dejanja, povečanja točkovne svetilnosti. Ker že v primeru predhodnika nisem opazil težav s premalo svetlim zaslonom, jih tudi tokrat nisem. Čitljivost na soncu je primerna. Enako velja za hitrost osveževanja, kakovost slike in druge lastnosti. Podobno je z zvočniki. Glasnost je zadostna in kakovost zvoka povprečna.

Še dodatnih težav zna zagosti pomnilnik. Dejstvo je, da sistem Android z njim ne ravna najbolj varčno, zato se lahko zaradi 8 gigabajtov delovnega pomnilnika pojavijo težave z odzivnostjo sistema v primeru delovanja algoritmov umetne inteligence na napravi in veliko sočasno odprtih aplikacij. V praksi tega sicer nisem opazil. Bolj ali manj je okolje delovalo v mejah normale. Spomladi sem v testu modela Redmi Note 15 Pro dejal, da je tolikšen pomnilnik dovolj. Še vedno mislim tako, a ne za telefon s ceno prek petsto evrov.

Metla bi prišla prav

Vse bolj se mi dozdeva, da Xiaomi ne razvija okolja dovolj hitro. Namesto da bi izčistil videz in odpravil podvojene aplikacije, opažam zgolj težnjo po vključevanju čim več umetne inteligence v naprave srednjega cenovnega razreda. Na voljo je večina najbolj uporabnih, vključno z Googlovim pomočnikom Gemini. Ponovno pa me je zmotilo to, da večina storitev ne bo delovala, če se ne boste odločili za prijavo še z Xiaomijevim računom. Nobene prave prednosti ne vidim v njem, zato se mi zdi to pogojevanje le način, kako te skuša Xiaomi podmuklo vezati nase.

Spremenjena politika je vplivala na kamero

Xiaomi je pri predhodniku poudarjal vzdržljivo ohišje s kovinskim okvirjem in 200-milijonsko glavno kamero. Videti je, da je bila ta žrtev spremenjene politike, kajti ob izboljšanju zaslonke, objektiv zdaj prepušča več svetlobe, so zmanjšali velikost in število pik. Lahko bi dejal, da smo priča »škrinkflaciji«. Absurdno bi bilo verjeti, da to ne vpliva na kakovost fotografij!

V širokokotno kamero niso posegali, zato je kakovost fotografij nespremenjena. V dnevnih pogojih so barve zadovoljive, morebiti le premalo živahne (dobil sem občutek izpranosti). Omejeno število pik se seveda pozna. Na pomanjkanju podrobnosti in posledično izgubi ostrine zunaj središča prizora. Mehkoba tam te hitro zmoti. Na dnevnih fotografijah ni veliko šuma. Tega ne morem reči za nočne. Še ena težava se pojavi takrat. Zaradi odsotnosti optične stabilizacije ni mogoče posneti uporabne fotografije, če roka ni popolnoma mirna.

Da ima glavna kamera manj pik, večina ne bo opazila. Dnevne fotografije so korektne, barve v primerjavi s širokokotnimi za dlako bolj živahne in podrobnosti je dovolj. So pa zato slabše povečave. Sploh največja, ko je prizor pogosto neprepoznaven. Že v primeru 2-kratne povečave boste opazili težave pri ostrenju robov, šum in opazno pomanjkanje podrobnosti. Kamera se razmeroma dobro obnese tudi v nočnih razmerah. Opaziti je nejasnost na robovih in šum, a nič od tega ni pretirano problematično. 2-kratna povečava občasno »izpljune« dober rezultat, le da ni vedno tako. Na veliko fotografijah sem kljub optični stabilizaciji opazil težave z ostrenjem. Po domače rečeno, bile so zamazane in neuporabne. Pri zelo kontrastnih prizorih se pokaže tudi omejitev dinamičnega razpona. Fotoaparat ne zna vedno najbolje uskladiti svetlih in temnih delov, zato se svetli deli prizora lahko preveč osvetlijo.

Obe kameri posnameta dokaj dobre videoposnetke v dnevnih razmerah. Pod pogojem, da telefona ne premikate prehitro. Nočni posnetki so slabi in takrat nima smisla preklopiti na širokokotni pogled.

HVALIMO:

• Sodoben videz naprave
• Povečana odpornost proti poškodbam in vodi
• Tri dni avtonomije baterije
• Prijeten in dovolj svetel zaslon
• Dnevne fotografije glavne kamere

GRAJAMO:

• Ni brezžičnega polnjenja
• Samo povprečna širokokotna kamera
• Za ta cenovni razred podhranjen procesor
• Ob prestavitvi opremljen z Androidom 16
• Manj delovnega pomnilnika

The post Xiaomi Redmi Note 17 Pro Max: Dva koraka naprej in najmanj toliko nazaj? appeared first on Tehnozvezdje.

Glavna posebnost telefona je zato precej bolj praktična kot tehnološko zveneča. Zložen Xiaomi 18 Fold uporabljamo kot običajen telefon, pri čemer je 13,66-centimetrski (5,38-palčni) zunanji zaslon dovolj velik za sporočila, brskanje po spletu in druga vsakodnevna opravila. Ko potrebujemo več prostora, ga odpremo in dobimo dobre 19-centimetrski (7,58-palčni) notranji zaslon.

Xiaomi je pri zasnovi sledil razmerju stranic 2 : 1, ko omogoča najbolj smiselno prilagajanje večine digitalnih vsebin. Fotografije, videoposnetki, spletne strani in dokumenti zato ob prehodu z zunanjega na notranji zaslon ne zahtevajo toliko prilagajanja kot pri nekaterih drugih prepogljivih telefonih. Pomemben del izkušnje je tudi masa. Z 219 grami je Xiaomi 18 Fold lažji od prejšnjih Xiaomijevih prepogljivih telefonov. Zložen meri 117,8 × 83,6 × 10,68 milimetra, zato je kljub dvema zaslonoma razmeroma kompakten.

Razprt telefon pokaže, zakaj ima takšna zasnova sploh smisel. Večji zaslon omogoča hkratno delo z več vsebinami, sistem pa podpira razdelitev zaslona na dva ali tri dele. Tako je mogoče na enem delu spremljati spletno stran, na drugem pisati sporočilo ali dokument, pri tridelni postavitvi pa telefon še bolj spominja na običajno delovno površino.

Veliko vprašanje pri vsakem prepogljivem telefonu je vzdržljivost. Xiaomi je zato okrepil okvir in območje tečaja ter uporabil več plasti zaščite notranjega zaslona. Notranji zaslon je sestavljen iz dveh plasti zelo tankega stekla, dodatno pa je okrepljen sloj, ki zaznava dotike. Xiaomi navaja, da je odpornost notranjega zaslona proti udarcem za 258 odstotkov večja kot prej, telefon pa naj bi prenesel padec z višine do 1,2 metra.

Oba zaslona imata prilagodljivo osveževanje od 1 do 120 Hz in največjo svetlost 4000 kandel. To pomeni predvsem dobro berljivost na prostem in manjšo porabo energije pri prikazu statične vsebine. Pregib naj bi bil zaradi nove konstrukcije manj opazen, Xiaomi navaja povprečno globino manj kot 30 mikrometrov. Za zmogljivost skrbi Xiaomijev novi procesor XRING O3. Podatek je zanimiv predvsem zato, ker gre za Xiaomijev lastni razvoj, pomembnejše od imena pa je, kaj to pomeni v praksi. Xiaomi obljublja dovolj zmogljivosti za zahtevnejše igre, večopravilnost in dolgotrajno predvajanje videoposnetkov, hkrati pa naj bi bila poraba energije nižja kot pri prejšnji generaciji. Za avtonomijo skrbi baterija s kapaciteto 6000 miliamperskih ur. Polnjenje je mogoče z močjo do 67 W prek kabla in do 50 W brezžično

Tudi pri fotografiji Xiaomi 18 Fold ne sklepa kompromisov. Glavna kamera ima ločljivost 200 milijonov slikovnih pik, spremlja pa jo 50-milijonska kamera z optično povečavo. Sistem kamer je nastal v sodelovanju z Leico, kar pomeni, da telefon cilja tudi na uporabnike, ki od prepogljivega telefona pričakujejo kakovostne fotografije in ne le velikega zaslona.

Če bodo cena, vzdržljivost in programska podpora sledile tehničnim obljubam, bi lahko šlo za enega bolj uporabnih prepogljivih telefonov. Česar ne bomo mogli izvedeti iz prve roke, saj nič ne kaže, da bo novi telefon našel pod do lokalnih trgovin!

The post Dovolj majhen za žep in dovolj velik za delo appeared first on Tehnozvezdje.

Ko so v igri zunanje baterije, smo pogosto pred dilemo. Večja kapaciteta pomeni, da bo zaloga energije zadostovala dlje časa, a je zato baterija težja in manj prenosna. Manjše je lažje prenašati, a hranijo manj energije. Kompromisa ni preprosto najti še iz enega razloga. Eno je nazivna kapaciteta, ki jo navajajo izdelovalci, drugo pa količina energije, ki jo je baterija sposobna posredovati drugi napravi. Običajno znaša od 60 do 85 odstotkov nazivne kapacitete. Baterija z deset tisoč miliamperskih ur zaradi pretvarjanja napetosti in izgub dejansko odda od šest do osem tisoč petsto miliamperskih ur. Tako pač je in temu se ni mogoče izogniti.

Izbira na podlagi potreb

Kolikšna naj bo kapaciteta, je odvisno predvsem od tega, katero napravo oziroma koliko naprav nameravate polniti. Če je mogoče in teža ni ovira, potem bom vedno predlagal, da kupite čim zmogljivejšo baterijo. V nasprotnem primeru pa skušajte upoštevati naslednja priporočila:

• Za dnevno polnjenje telefona zadostuje baterija s kapaciteto od 5.000 do 10.000 miliamperskih ur.
• Če potrebujete več zaporednih polnjenj, ne da bi baterijo vmes priključili na napajanje, ter bi radi občasno napolnili še tablični računalnik, potem naj ima kapaciteto med 15.000 in 20.000 miliamperskimi urami.
• Z baterijami s kapaciteto nad 20.000 miliamperskih ur (oziroma 75 vatnimi urami) boste prenosniku zagotovili vsaj še nekaj ur delovanja. Koliko, je odvisno od njegovih energijskih potreb. Pozabite, da bi zunanja baterija zagotovila dovolj »soka« za gejmerski ali kateri koli drug prenosnik z zmogljivo grafično kartico. Zanj primerno baterijo boste lažje vozili v avtomobilu kot nosili v torbi.

Kapaciteta ni edina pomembna lastnost. Če nameravate polniti prenosnik ali sodobnejši tablični računalnik, preverite največjo izhodno moč. Za telefone danes priporočam najmanj 20 do 30 vatov, za večino prenosnikov pa od 45 vatov navzgor. Če baterija podpira standard USB Power Delivery (USB PD), bo združljivost z različnimi napravami praviloma boljša. Prav tako preverite, kako hitro se polni zunanja baterija. Starejši modeli potrebujejo tudi več kot deset ur, sodobni z vhodom USB-C in podporo hitremu polnjenju pa so lahko pripravljeni že v dveh ali treh urah.

Razumevanje merskih enot

Kapaciteta baterije je običajno izražena v miliamperskih urah (merilo električnega naboja), redkeje v vatnih urah (dejanska enota za energijo). Ker je slednja običajna pri prenosnikih, ni odveč poznati razmerja med enotama. Formula je dokaj preprosta. Miliamperske ure pomnožite z napetostjo in delite s 1000. V obratni smeri vatne ure pomnožite s 1000 in delite z napetostjo. Vzemimo primer. Baterija s kapaciteto 10.000 miliamperskih ur in nazivno napetostjo litijevih celic 3,7 volta dejansko shrani 37 vatnih ur energije.

Baterija brez tega dodatka lahko postane neuporabna

Skozi leta se mi je nabralo kar nekaj zunanjih baterij. Nobena še ni popolnoma odpovedala poslušnosti, jasno pa je, da se starajo in počasi izgubljajo sposobnost shranjevanja energije. Nič neobičajnega za litij-ionsko tehnologijo. Za razliko od starejših imajo novejše več priključkov, morebiti podpirajo brezžično polnjenje in imajo celo zaslon namesto indikatorja napolnjenosti iz niza svetlečih diod. Vsemu temu se zlahka odpovem v zameno za vgrajen kabel. To se mi zdi daleč najbolj uporaben dodatek. Brez kabla je namreč baterija zgolj obtežilnik za papir. Ko kupujete naslednjo, upoštevajte to podrobnost, še posebej, če samostojnega kabla nimate vedno pri roki.

Naj vas ne skrbi možnost, da se bo vgrajeni kabel sčasoma obrabil ali strgal. Res ga ne morete zamenjati, vendar to ne pomeni, da bo baterija postala neuporabna, saj imajo takšni modeli praviloma še dodatne priključke USB. Ko jih že omenjam: počasi bi pozabil na USB-A in v celoti prešel na USB-C.

Nekaj primernih modelov

Nehvaležno je s prstom kazati ne nekaj modelov, ki sem jih imel možnost do zdaj testirati. Modelov je preprosto preveč. Namesto tega bom raje omenil tri znamke, ki se mi zdijo še posebej zanimive in imajo dovolj pester nabor, da znotraj tega vsak najde baterijo primerne kapacitete in opremljenosti. To so Xiaomi, Anker in Ugreen. Poudarjam, da je to moje mišljenje. Kot sem dejal, ponudba je nadvse pestra (in zanimiva).

Naslovno fotografijo je upodobila umetna inteligenca!

The post SOBOTNO IZBIRANJE: Kolikšna naj bo kapaciteta »powerbanka« in brez česa je dokaj neuporaben? appeared first on Tehnozvezdje.

Razmislek je tukaj še kako na mestu. Imamo zelo specifičen trg, na katerem prevladuje prodaja naprav prek ponudb operaterjev, kar vpliva na njihove cene. Nekako se ne nagibam k možnosti, da bi poceni telefone kupovali na obroke. Bolje je poiskati najboljšo ponudbo. Te ne boste našli v slovenskih trgovinah, poiskati jo boste morali v tujih spletnih trgovinah in hkrati ujeti trenutek, ko bo cena najugodnejša. Razmislite o naslednjem pristopu. Izberite model, ki vam najbolj ustreza, nato pa mesec ali dva spremljajte cene. Če zanj trenutno ni ugodne ponudbe, počakajte, da se pojavi. To, da ga spletna trgovina v času iskanja nima na zalogi, še ne pomeni, da ga nikoli več ne bo imela.

Kje je cenovna meja?

Ni preprosto postaviti cenovne meje. Še posebej ne zaradi specifike slovenskega trga. Zdi se mi, da je meja 300 evrov primerna, če upoštevamo naslednje. Ne ozirajte se na priporočene slovenske cene. Te so izkrivljene. Model, za katerega pri nas zahtevajo od 400 do 500 evrov, boste drugje dobili za okoli 300 evrov. Nekaj deset evrov gor ali dol. Le vztrajni morate biti.

Izdelovalci nižjo ceno dosežejo na več načinov, najpomembnejši pa je ta, da vsi, vključeni v prodajno verigo, zaslužijo manj, kot zaslužijo s prodajo najdražjih modelov. Ti imajo plastična ohišja, s čimer ni nič narobe. Zadnje čase plastiko zakrivajo s premazi, da je videti prestižnejša. Procesor je manj zmogljiv, vendar še vedno dovolj zmogljiv za gladko delovanje večine aplikacij, ki jih uporabljate vsak dan. Izjema so kajpada grafično zahtevne igre, ki morda sicer delujejo, vendar zaradi manj sličic na sekundo in manj zmogljivega zaslona igralna izkušnja pogosto ni najboljša.

Velikost pomnilnika do letošnjega leta ni bila velika težava. To se je zaradi podražitve čipov spremenilo in kaže, da bodo spremembe ostale. Bodisi bodo telefoni stali sto evrov več bodisi bo cena ostala enaka, pomnilnika pa bo manj. Ker gre za pomembno komponento, ki vpliva na zadovoljstvo z napravo, predlagam, da se nikar ne zadovoljite z manj kot 256 gigabajti prostora za shranjevanje in najmanj 8 gigabajti delovnega pomnilnika (RAM). Slednji je pomemben, da ne boste razočarani nad delovanjem algoritmov umetne inteligence, ki so vse pogostejši tudi v napravah nižjega cenovnega razreda.

Največja razlika v primerjavi z najboljšimi modeli se skriva v kamerah. Vse manj je sicer modelov, ki imajo še vedno neuporabne makro kamere, prav tako pa nisem opazil pomembnejše nadgradnje širokokotnih kamer. Izdelovalci najpogosteje ves denar in trud vložijo v tipalo glavne kamere. Rezultat so kajpada dobri dnevni posnetki, nočni pa vas skoraj zagotovo ne bodo razveselili. To preprosto vzemite v zakup.

Eno leto starejši da, več pa raje ne

Že nekaj časa je jasno, da so se proizvajalci ujeli v past prehitrega predstavljanja novih modelov. Posledica tega so manjše vsakoletne nadgradnje, ki se pogosto začnejo in končajo z novejšim modelom procesorja. Nakup eno leto starejšega modela je zato gospodarna odločitev iz več razlogov. Ceneje dobite napravo, ki bo brez večjih težav normalno delovala naslednja štiri leta, saj bodo v tem času zelo verjetno na voljo varnostni popravki, procesor pa bo še vedno dovolj hiter in sodoben. Dodajte še solidno kakovost dnevnih fotografij in razlogov za takšno odločitev ne manjka. Ne predlagam pa nakupa dve ali celo več generacij starejših modelov, kajti prepričan sem, da z njimi skoraj zagotovo ne boste zadovoljni.

Primeri zanimivih modelov!

Honor 600 Lite stavi na tanjše ohišje, kakovosten zaslon AMOLED in dobro avtonomijo. Procesor zadostuje za vsakodnevna opravila, manj pa navduši pri zahtevnejših igrah. Glavna kamera je uporabna predvsem podnevi, širokokotna in nočni posnetki pa zaostajajo za najboljšimi tekmeci. Model je primeren, ako iščete uravnoteženo napravo z dobrim zaslonom in dolgo podporo programske opreme. (procesor Mediatek Dimensity 7100 Elite, 16,7-centimetrski oziroma 6,6-palčni AMOLED zaslon, 108-milijonska glavna kamera, 8+256 GB)

Redmi Note 15 Pro 5G izstopa z odličnim zaslonom AMOLED, zmogljivo baterijo in zelo dobro glavno kamero. Procesor brez težav opravi z vsakodnevnimi nalogami, telefon pa premore še zaščito IP68. Šibkejša stran je uporabniški vmesnik HyperOS, ki vsebuje precej prednameščenih aplikacij. Če vam to ne predstavlja težave, gre za enega zanimivejših telefonov srednjega razreda. (procesor MediaTek Dimensity 7400 Ultra, 17,3-centimetrski oziroma 6,83-palčni AMOLED zaslon, 200-milijonska glavna kamera, 8+256 GB)

Redmi Note 15 5G cilja na kupce, ki želijo sodoben telefon za čim manj denarja. Ponuja svetel zaslon AMOLED s 120-herčnim osveževanjem, dobro avtonomijo in tanko ohišje. Glavna kamera je zanesljiva pri dnevni svetlobi, manj prepriča ponoči. Procesor je dovolj hiter za običajno uporabo, med slabostmi pa ostajajo številne prednameščene aplikacije in povprečni zvočniki. (procesor Snapdragon 6 Gen 3, 17,2-centimetrski oziroma 6,77-palčni AMOLED zaslon, 108-milijonska glavna kamera, 8+256 GB)

Galaxy A37 nadaljuje Samsungovo preverjeno formulo srednjega razreda. Njegove prednosti so kakovosten zaslon AMOLED, dolgoletna programska podpora, zanesljivo delovanje in dobra glavna kamera. Ne izstopa po zmogljivosti ali hitrem polnjenju, zato je primeren, ako vam več pomenita stabilnost sistema in redne posodobitve kot surova zmogljivost. (procesor Exynos 1480, 17-centimetrski oziroma 6,7-palčni AMOLED zaslon, 50-milijonska glavna kamera, 8+256 GB)

Galaxy A27 predstavlja osnovo Samsungove ponudbe. Primeren je za vsakodnevna opravila, komunikacijo in uporabo družbenih omrežij. Njegove največje prednosti so preprost uporabniški vmesnik, dolga podpora posodobitvam in zanesljivo delovanje. Pri fotografiji, zmogljivosti in hitrosti polnjenja pa ne dosega dražjih modelov. (procesor Snapdragon 6 Gen 3, 17-centimetrski oziroma 6,7-palčni AMOLED zaslon, 50-milijonska glavna kamera, 8+128 GB)

Oppo Reno 15F nagovarja predvsem z elegantnim videzom, kakovostnim zaslonom AMOLED in dobro avtonomijo. Procesor zadostuje za običajno uporabo, kamere pa dajejo najboljše rezultate podnevi. Oppo veliko pozornosti namenja programski opremi in funkcijam umetne inteligence, zato je telefon zanimiv, če cenite prijeten uporabniški vmesnik. (procesor Snapdragon 6 Gen 1, 16.7-centimetrski oziroma 6,57-palčni AMOLED zaslon, 50-milijonska glavna kamera, 8+256 GB)

Motorola Edge 70 Fusion združuje tanjše ohišje, kakovosten zaslon OLED in skoraj nepredelan Android. Procesor zagotavlja dovolj zmogljivosti, dobra pa je tudi glavna kamera. Prednost telefona je pregledna programska oprema brez odvečnih aplikacij, zato je eden najbolj uravnoteženih modelov v svojem cenovnem razredu. (procesor Qualcomm Snapdragon 7s Gen 3, 17,22-centimetrski oziroma 6,78-palčni OLED zaslon, 50-milijonska glavna kamera, 8+256 GB)

Poco M8 Pro stavi na razmerje med ceno in zmogljivostjo. Ponuja zmogljiv procesor, kakovosten zaslon AMOLED, veliko baterijo in hitro polnjenje. Glavna kamera je dobra v dnevnih razmerah, manj prepričljiva ponoči. Uporabniški vmesnik je podoben drugim Xiaomijevim telefonom, zato prinaša precej dodatnih aplikacij, a strojna oprema za ta denar ostaja zelo konkurenčna. (procesor Snapdragon 7s Gen 4, 17,3-centimetrski oziroma 6,83-palčni AMOLED zaslon, 50-milijonska glavna kamera, 8+256 GB)

Čeprav sodi iPhone SE (2022) med starejše modele, ga še vedno odlikujejo zelo hiter procesor, dolga programska podpora in kakovostna glavna kamera. Največja slabost sta majhen zaslon in zastarela zasnova z velikimi robovi. Na trgu najdete le še obnovljene telefone, kar ni najboljša popotnica za dolgotrajno uporabo. (procesor Apple A15 Bionic, 11,9-centimetrski oziroma 4,7-palčni IPS LCD zaslon, 12-milijonska glavna kamera, 4+128 GB)

Fotografije je upodobila umetna inteligenca!

The post SOBOTNO IZBIRANJE: Razmišljate o nakupu razumno poceni telefona? appeared first on Tehnozvezdje.

Celokupno je prodaja pametnih telefonov v drugem letošnjem trimesečju po podatkih analitske družbe IDC padla za nekaj manj kot sedem odstotkov in je že celotno leto v minusu. Prodanih je bilo za 20 milijonov enot manj, 277,5 milijonov v primerjavi z 297,4 milijoni v enakem lanskem obdobju. Razlog je očiten – pomnilniška kriza, zaradi katere so stroški za proizvajalce bistveno narasli, s tem pa so prisiljeni dvigovati cene. Za nekaj sto odstotkov dražji pomnilnik lahko pomeni tudi več polovico celotnih materialnih stroškov telefona iz nižjega cenovnega razreda, saj ga tudi ta za spodobno delovanje potrebuje podobno količino kot dražji modeli, nekakšen minimalni standard je ta čas 8 GB. Pri dražjem izdelku, četudi ta vsebuje 12 ali 16 GB delovnega pomnilnika, se pomnilnik nekoliko lažje »skrije« v celoten znesek, se pa tudi ti telefoni z novo generacijo dražijo. A so tudi kupci v višjih razredih manj občutljivi. V nižjih so precej bolj in ker proizvajalci ne morejo več vzdrževati prejšnjih cenovnih nivojev, nekateri menda že razmišljajo o zapuščanju nižjih tega predela trga (nekje do 200 evrov).

Med proizvajalci je največ pridobil Apple, kar za 15 odstotkov je povečal prodajo, z 48,4 na 55,8 milijona enot, tržni delež pa z dobrih 16 na 20 odstotkov. Samsung je drugi zmagovalec trenutnega obdobja, v promet je spravil skoraj pet milijonov pametnih telefonov več (62,7 milijona), kar pomeni 8-odsotno rast in 22,6-odstotni tržni delež. Lani je bil na 19,5 odstotkih. Skupno tako korejsko in ameriško podjetje ta čas obvladuje več kot dve petini trga. Ob padcih kitajskih konkurentov, ki so ponekod, razen »doma,« že tako s težavo konkurirali, sploh v razredih, kjer stratosferske cene pomnilnika ne predstavljajo take težave, to za splošno konkurenčnost trga ni najboljša novica.

Največji padec je utrpel Xiaomi, več kot četrtinskega (-26,3 odstotka), prodal je kar 11 milijonov telefonov manj (31,2 milijona), tržni delež pa mu je upadel z tri odstotne točke na 11,2 odstotka. Vivo na petem mestu je doživel 19,4-odstotni padec, Oppo na četrtem pa 17,5-odstotnega. Slednji kljub temu z 10,4-odstotnim tržnim deležem komajda še zaostaja za Xiaomijem, medtem ko je prvi s 7,6-odstotnim nekoliko zadaj. Obema je sicer prodaja padla za več kot pet milijonov enot. Tudi proizvajalci v kategoriji »drugi« so prodali deset milijonov telefonov manj, tržni delež pa so skorajda obdržali (z 29,4 na 28 odstotkov).

»To je kriza, ki nagrajuje obseg, odlične odnose z dobavitelji in čim več dražjih modelov v ponudbi,« poudarja Francisco Jeronimo iz IDC. Proizvajalci, ki se bolj osredotočajo na cenejše razrede in ne načrtujejo po več deset milijonov kosov enega modela, so v težavah.  

Medtem se je podjetje Oppo menda dokončno odločilo, da znamko Oneplus obdrži bolj ali manj le še na Kitajskem, medtem ko Realme umakne tamkaj in z njim odločneje nastopi v nekaterih predelih Evrope, drugod na naši celini pa kar z matično znamko. Oneplus je že v zadnjih letih izgubil precej samostojnosti in ponujal zelo podobne izdelke kot Oppo, tudi v programskem vidiku, morda celo bolj kot s telefoni je bil v zadnjem času zanimiv s tablicami in urami. Pri slovenskih operaterjih se že približno pet let ne pojavlja več in je tako pri marsikomu tudi izginil iz podzavesti in celo širšega, kaj šele ožjega kroga izbora pri kupovanju novih naprav.

Naslovna risba: Oneplus

The post Umik Oneplusa samo napoved še drugih podobnih potez? appeared first on Tehnozvezdje.

Kratek odgovor je: da. A za voznika, kajti prav dobro si ne predstavljam, kako bi se počutil mimoidoči, če bi vanj trčil več kilogramov težak skiro z enako obilnim voznikom. Zato pamet v roke. Xiaomijev skiro zna biti eden boljših električnih prevoznikov ta hip z omejitvijo hitrosti 25 kilometrov na uro in ceno slabega tisočaka.

Terenske zmogljivosti so neposredno povezane z močjo motorja. Podatek o 1200 vatih najvišje moči na prvi pogled obljublja veliko, a je dejansko drugače. Stalna moč je zgolj 500 vatov, kar zadošča za vožnjo po ravnini in manjših vzponih, a skiroja ne spremeni v gorskega kozla. Izdelovalci radi manipulirajo s podatki o največji moči. Vedeti morate, da jo motor lahko zagotavlja le kratek čas, nekaj sekund, kajti drugače bi se zaradi pregrevanja stalil ali vsaj odpovedal. To zadostuje za opazno boljše pospeške. Skiro dejansko hitro doseže največjo dovoljeno hitrost, o čem več pa nima smisla sanjati. Ostajam pri tezi, da mora imeti terenski skiro pogon na obe kolesi in dva tisočvatna motorja.

Seveda sem marsikaj poskusil. Lepo je opravil z gozdnimi potmi, če le naklon ni bil prestrm. V takšnih primerih se ni obnašal nič bolje od modela Scooter 5 Max, s katerim se prevažam že dobro leto. Ko se zažene v dolg in strm klanec, začne hitrost padati, dokler ni prenizka, da bi omogočala stabilno vožnjo. Dvojni zavori sta pomagali, ko se je pot obrnila navzdol, občasno so dlani zaradi silnega pritiskanja kar malce bolele. Od vsega v takšnih razmerah še najbolj prav prideta korektno dvojno vzmetenje in že omenjeni izrazitejši profil gum brez zračnic. Da bi zdrsnili na gladki podlagi, je malo verjetno, tudi zaradi vgrajenega sistema proti zdrsu. Sicer sem doživetje posnel in vključil v video.

Domet skiroja je še bolj nestanoviten in odvisen od cele vrste pogojev. Uradnega, milo rečeno, doseže voznik mušje kategorije, ki vozi po ravni stezi s hitrostjo največ 15 kilometrov na uro. Kaj pa v praksi? Tu so stvari precej drugačne. Osemdeset kilogramov, hitro pospeševanje in vožnja povsod je izkazalo realni doseg 40 kilometrov. Daleč od tega, da bi bilo to slabo. Dovolj za dnevne vožnje in polnjenje baterije čez noč, saj moč polnjenja ni pretirano visoka.

Kljub velikosti in teži je Scooter 6 Ultra presenetljivo preprosto voziti. Lažje kot prenašati ali porivati. Zavore spredaj in zadaj delujejo dobro, tokrat se mi zdi, da imata celo blažilnika ob polni obremenitvi še nekaj hoda. Ta pride prav, ko skačeš prek robnikov. Skiro dobro ohranja hitrost med vožnjo navzdol, dokler ni prestrmo. Takrat začne piskati in prositi: daj že za vraga pritisni na zavoro. Želel bi si večje rekuperacije (elektronske zavore), a kaj hočemo, Xiaomi pač meni, da ni potrebna.

Xiaomi je omogočil iskanje ukradenega skiroja prek Applovega omrežja. Druga možnost je zaklepanje motorja prek aplikacije. Ta ni nujna, kajti vsi pomembni podatki in nastavitve so dostopni na velikem osrednjem zaslonu. Moraš pa ga aktivirati prek aplikacije, kajti zmogljivosti bodo odklenjene šele po ogledu videa o varnosti. No, smerniki me ponovno niso prepričali. Še vedno mislim, da jih udeleženci v prometu bodisi ne vidijo ali ne razumejo, zakaj je začel konec krmila nenadoma utripati.

Ultra sodi v vrh trenutne ponudbe znamk skirojev, ki so pri nas še vedno dokaj priljubljeni. Primeren je, če vas ni strah zbadljivk v slogu »glej ga, saj se vozi na kanarčku«, ga skoraj nikdar ne boste nosili po stopnicah ali skušali spraviti v prtljažnik srednje velikega avtomobila in vam ni škoda skoraj tisočaka za prevoznika, ki bi rad bil odličen na brezpotjih, a mu to ne uspe vedno. V nasprotnem primeru vam predlagam, da se ozrete po katerem od manjših modelov.

HVALIMO:

• Velike in široke gume z izrazitim profilom in brez zračnic
• Dvojne čeljustne zavore
• Velik zaslon
• Pospešek in zadovoljiv doseg
• Aplikacija ni nujna (razen na začetku ob aktivaciji)

GRAJAMO:

• Težak in velik skiro
• Premajhna moč motorja za resno terensko vožnjo
• Počasno polnjenje baterije
• Ne gre v prtljažnik večine avtomobilov

The post Xiaomi Scooter 6 Ultra: Premalo moči za resen klanec, a pospešek je nor! appeared first on Tehnozvezdje.

Različne mere so zelo verjetno posledica želje zadovoljiti različne potrebe. Manjši za zagovornike kompaktnejših mer, zaradi katerih je telefon »lažje« obvladljiv, večji pa za milo rečeno nekoliko zahtevnejše posameznika. Razlika ni samo v procesorju, zaslonu in kapaciteti baterije, temveč tudi v tipalu glavne kamere. V Xiaomi 17T Pro je pač za odtenek zmogljivejši Light Fusion 950, čeprav je ločljivost enaka. Očitno imata tudi različna objektiva, saj je izboklina z zadnjimi kamerami za milimeter debelejša.

Majhna, a opazna dodelava

Moral sem se dobro potruditi, da sem dojel, zakaj se mi zdita letošnja modela drugačna. Razlog se skriva na robovih že omenjene izbokline, ki so pravokotno odsekani in ne več pod kotom, kar mi lani ni bilo najbolj všeč. Drugo ostaja enako. Xiaomi 17T ima še vedno plastični okvir, medtem ko je v Xiaomi 17T Pro iz aluminija. Od tod bolj hladen občutek na dotik, ki ga ni mogoče spregledati. Kljub tej razliki v materialu sta obe ohišji enako dobro zaščiteni proti prahu in vodi. Še nečesa niso spremenili. Ohranili so hrbtišče iz utrjene plastike, ki, hočeš nočeš, marsikje izpodriva steklo.

Ob sodobnem videzu, ki ga poustvarjajo ravno odsekane stranice in zaobljeni vogali, ni mogoče spregledati ozkih robov okoli zaslona in lepo izdelanih podrobnosti. Kakovost izdelave ni pod vprašajem, a to je nekaj, kar dandanes pričakujemo v vseh razredih. Bolj od tega se mi dopade, da v tej seriji Xiaomi ni želel oblikovno parirati Applovim telefonom. To pomeni, da ohranja videz, ki smo ga vajeni in za katerega sem lani dejal, da se mi zdi dokaj generičen.

Razkorak v procesorskih zmogljivostih

Sama po sebi se ponuja primerjava s Honor 600 in 600 Pro. V marsičem so si podobni. Začenši s ceno, kjer je žal opaziti, da so letošnji modeli ob enaki pomnilniški konfiguraciji za sto evrov dražji.

Čeprav sta Honorja opremljena s Snapdragonoma, ta v testih izkazujeta manj moči od obeh Mediatekovih procesorjev. V praksi to pomeni, da sta oba kos praktično vsemu, kar danes pričakujemo od svojega telefona. Temu primerno je tudi gretje. Ob obremenitvi se oba kar konkretno »segrejeta«, Xiaomi 17T Pro celo tako močno, da ga je neudobno držati. Pričakovano je krivulja upočasnjevanja procesorskih jeder bolj v zelenem območju in manj izrazita v primeru Xiaomi 17T. Tu je na mestu opomba. V praksi so obremenitve, ki jih simulira test, redke in predvsem kratkotrajne. A če boste na tem telefonu prek emulatorjev igrali igre za računalnike ali konzole, potem zna biti segrevanje težava. Recimo, da česa takšnega večina ne počne oziroma je nujno držalo za telefon z vgrajenim ventilatorjem za aktivno hlajenje.

Če ocenjujem zgolj na podlagi nadgradnje procesorskih zmogljivosti, potem Xiaomi 17T Pro kaže večji napredek kot Xiaomi 17T. To še poveča atraktivnost nakupa Xiaomija 15T, pod pogojem, da vam je dovolj kamera z 2-kratna povečavo namesto periskopskega objektiva.

Rezultat različnih mer sta tokrat bateriji različnih kapacitet. Ker čip v Xiaomi 17T porabi manj energije, je avtonomija telefonov dokaj podobna. Do štiri ure ob polni obremenitvi in od 20 do 25 ur predvajanja videa. Nič pretresljivega. Dvodnevna avtonomija ni popolnoma nemogoča, a je močno odvisna od pogostosti in zahtevnosti rabe.

Zaslon je naslednji adut. Prikazane barve so lepe, kontrast dober in zaradi podpore standardom visokega dinamičnega razpona je primeren za pretakanje vsebin s pretočnih storitev ali urejanje fotografij. Ob visoki točkovni svetilnosti, ki se predvsem izkaže na prostem, velja omeniti še 120- oziroma 144-herčno osveževanje, ki je zaslužno za tekoče in gladke prikaze. Kaj pa zvočnika? Zanju je najpreprosteje reči, da sta povprečna. Dovolj sta glasna in zvok je kakovosten, vsaj dokler ga ne naviješ do konca, za poslušanje v mirnem okolju. Jasno je, da resničnega užitka ni brez dobrih slušalk.

Okolje smo že spoznali

Okolje je identično modelu Xiaomi 17. Za novo različico je preteklo premalo časa. Torej bom ponovil. Še vedno so poleg še nekaterih drugih neželenih nameščene Xiaomijeve aplikacije, ki jih ni mogoče preprosto odstraniti. Gre predvsem za trgovino z aplikacijami, brskalnik in podobno, za katere si upam trditi, da jih večina zahodnjakov nikdar ne uporabi. Ne zato, ker bi bile slabe, temveč ker nas je Google navadil na svoje. Podobnosti z Applovim okoljem ni malo, a najbolj očitna je informacijska vrstica okoli objektiva sprednje kamere. Xiaomi se še vedno ni odločil za sedemletno podporo. Ostajajo pri petih nadgradnjah sistema in šestletnem zagotavljanju varnostnih popravkov.

Okolje vključuje pričakovani nabor storitev umetne inteligence, za katerimi stoji Google. Od obdelave fotografij, pomoči pri pisanju in iskanja z obkroževanjem do samodejnih podnapisov in prevajanja. Ko postajajo storitve zmogljivejše in uporabnejše, vse bolj moti dejstvo, da slovenščina pogosto ni podprta. Vsaj Gemini, ki je v celoti nadomestil prejšnjega pomočnika, se je v zadnjem letu priučil tudi »govorjenja po domače«.

Evolucija, nikakor ne revolucija!

Presenetilo me je, da fotografije glavnih kamer niso bistveno boljše, čeprav ima model Pro fizično večje tipalo. Zanimivo je upravljanje goriščnic v fotografski aplikaciji. S pritiskom na oznako »1X«, povezano z glavno kamero, izbiramo med 23, 28 in 35 milimetri, medtem ko oznaka 2X pomeni približno 50-milimetrsko goriščnico. Še dve goriščnici, 230- in 460-milimetrska, sta skriti pod oznako 10X. Če odmislim različni tipali pod objektivom glavne kamere, sta preostali zadnji kameri zdaj enaki. To pomeni, da ima tudi Xiaomi 17T letos kamero s periskopskim objektivom in petkratno optično povečavo!

Širokokotni kameri podnevi delujeta zelo podobno. Na robovih je sicer opaziti nekaj geometrijskega popačenja in izgube ostrine, vendar nič posebej motečega. Barve so večinoma korektne, manj prepriča količina podrobnosti, kar je pričakovano zaradi zelo širokega pogleda in manjšega tipala. Zelo dobro se obnesete tudi kameri z optično povečavo. Kontrast, dinamika in raven podrobnosti so na razmeroma visoki ravni.

Nočne fotografije so opazno boljše od fotografij, ki sta jih bila sposobna posneti lanska telefona. Podroben pogled razkrije, da se v slabših svetlobnih razmerah bolje obnese tipalo glavne kamere v Xiaomi 17 T Pro po zaslugi fizično večje pike. A roke na srce, večina razlik ne bo opazila. V teh pogojih se sicer poznajo omejitve v svetlobni občutljivosti tipal širokokotne in kamere z optično povečavo, vendar je Xiaomiju uspelo izboljšati lanske dosežke in obenem poskrbeti za razmeroma dobro kontinuiteto posnetkov vseh treh kamer ne glede na svetlobne razmere.  

Podobne razlike veljajo tudi pri videu. Podnevi med telefonoma skoraj ni pomembne razlike, treba pa je upoštevati, da širokokotna kamera nima optične stabilizacije. Ponoči zato priporočam uporabo predvsem glavnih kamer. Razlike med telefonoma sicer obstajajo, vprašanje pa je, ali so dovolj velike, da bi res odločilno vplivale na izbiro. Za večino bo kakovost kamer v obeh modelih zato več kot zadovoljiva.

HVALIMO:

• Visoka odpornost proti vodi in prahu
• Dobra avtonomija baterije
• Kakovostna izdelava
• Celovit nabor storitev umetne inteligence
• Vsestranski sistem kamer

GRAJAMO:

• Slabši nočni posnetki širokokotne in kamere z optično povečavo
• Izrazito segrevanje ohišja
• Slabotna širokokotna kamera

The post Xiaomi 17T in 17T Pro: So razlike res tolikšne, da odtehtajo dva stotaka? appeared first on Tehnozvezdje.

Naziv te baterije bom omenil samo tule, kajti predolg je in praktično ne pove ničesar pomembnega. Xiaomi UltraThin (ponekod Super Slim) Magnetic Power Bank 5000 15W! Bistvo je naslednje. Kljub majhnim meram 7,16 × 9,85 × 0,6 centimetra ter teži slabih sto gramov ima po zaslugi baterije s 16-odstotno vsebnostjo silicija, ki jih kitajski izdelovalci pospešeno vgrajujejo v vse več mobilnih naprav, nazivno kapaciteto 5000 miliamperskih ur. Ta podatek je sicer rahlo zavajajoč.

Glede mer je zgovorna naslednja primerjav. Starejša prenosna baterija nazivne kapacitete 13 tisoč mili amperskih ur nudi torej 2,6-krat več energije, a je njena prostornina petkrat večja. Da teže 346 gramov posebej ne omenjam.

Proizvajalci zelo radi omenjajo, recimo ji teoretično kapaciteto, malo manj dejansko. Zaradi notranje porabe in izgub vsega, kar je v njej shranjeno, ne moreš pretočiti v telefon ali katero drugo napravo. Koliko energije je dejansko na voljo, je odvisno od različnih dejavnikov in doma zelo težko izmerljivo. Naredil sem preprost test. Telefon Galaxy S26+ sem izpraznil na 9 odstotkov, napolnil baterijo do roba, tako so kazali štirje svetlobni indikatorji, in ju povezal s kablom. Čeprav podpira brezžično polnjenje, sem se za kabel odločil zaradi preprostega dejstva, da so izgube pri prenosu energije preko »zraka« še večje. Napolnjenost telefona z nazivno kapaciteto 4900 miliamperskih ur mi je uspelo dvigniti na 71 odstotkov. Preprost matematični izračun pokaže, da je baterija uspela nanj prenesti 3038 miliamperskih ur energije. Kolikor znaša uradna nominalna kapaciteta. To pove, da Xiaomijeva baterija, za katero želijo 33 evrov, ne ponuja nikakršnih presežkov. Kar se tiče dejanske sposobnosti polnjenja, se uvršča nekje v povprečje.

Še en podatek bomo pogledali. Moč polnjenja, ki je preko kabla do 22,5 vata in brezžično do 15 vatov. Ponovno gre za največjo možno moč, ki ni stalna oziroma se drastično zmanjšuje, ko se napolnjenost baterije v napravi, ki jo polniš, dvigne nad 80 odstotkov. V konkretnem primeru nisem prišel do tja. V pol ure sem dosegel 41-odstotno napolnjenost, zaključeno pa je bilo v dobri uri. Ob upoštevanju izhodne napetosti petih voltov to pomeni povprečno moč dobrih 15 vatov.

Brez kančka dvoma so glavna prednost mere in kvazi podpora Applovega standarda za brezžično polnjenje MagSafe. Ker je Apple ni certificiral, je moč brezžičnega polnjenja njihovih telefonov omejena na 7,5 vata. Možno je polniti tudi druge mobilne naprave. Nanjo sem postavil Huaweievo uro Watch GT 5 in polnjenje se je začelo, torej je brezžično mogoče polniti marsikaj. Za vsak primer je tu še priključek USB tipa C. Še en podatek dolgujem. Za marsikoga najbolj pomembnega. Ne vem za vas, a meni se pogosto zgodi, da je, ko jo najbolj rabim, baterija prazna. Ko jo povežete s polnilnikom, je spet polna v dobri uri in pol!

HVALIMO:

• Priročne mere in nizka teža
• Vgrajene so sodobne baterijske celice
• Primerna hitrost polnjenja (moč)
• Čas ponovne napolnitve
• Sočasno polnjenje do dveh naprav

GRAJAMO:

• Nominalna kapaciteta ni med večjimi
• Oranžne izvedbe ne najdeš v naših trgovinah
• Za polnjenje večine telefonov rabiš ovitek z Magsafe
• Brezžično polnjenje iPhona omejeno na 7,5 vata.

The post V kolikšni meri so obljubljene danosti prividi resničnosti? appeared first on Tehnozvezdje.