Prvič so v kitajskem podjetju ta novodobni »papir« prikazali na okrnjenem sejmu IFA 2020 in takrat je res deloval podobno zaslonu s tehnologijo e-črnila, vendar v (precej bledih) barvah. Druga generacija tablice s to zaslonsko tehnologijo izgleda precej bolje, če mi ni spomin že nekoliko ponagajal in se zadeve spomnim slabše, kot je dejansko bila. Takrat sem kljub temu videl nekaj potenciala in ga tudi še zdaj, pa vendar kljub precejšnjemu napredku manj, kajti vmes napredujejo tudi zasloni LCD (denimo s tehnologijo mini LED) in OLED.

NXTPaper 10s je dokaj majhna, 10-palčna, in poceni tablica, saj stane približno 250 evrov, pri čemer ponuja tudi povezljivost v mobilna omrežja (LTE). Če odmislimo zaslon, je popolnoma neizstopajoča. Plastična in debelejša, kot bi bilo potrebno, a po drugi strani deluje dovolj trpežno, in čeprav ni zelo lahka glede na velikost, vseeno ni pretežka za dolgotrajno držanje. Slednje je zagotovo pomembno, kajti ta zaslon naj bi bil v prvi vrsti namenjen branju. Robov okrog zaslona je več, kot bi si želel, sta pa zvočnika na obeh straneh in dokaj solidna. Čudaška je pozicija tipke za vklop in izklop na isti stranici, kjer je tudi priključek (USB-C) za polnjenje. Slednje je polžje počasno, zato skoraj ni druge možnosti kot priklapljanje tablice čez noč, trajanje baterije pa je ekstremno odvisno od nastavitve svetlosti zaslona in se lahko giblje nekje med petimi in osmimi urami uporabe, mogoče bi se dalo iztisniti še kaj, ampak bolj realne številke so na spodnjem koncu zapisanega razpona.

Zaslon je res že na prvi pogled drugačen od običajnih. Slika je na njem, v povsem spodobnih barvah, a ne sveti. Vsaj ne na tak način, kot smo navajeni. Neposredno pod lučjo se jo vidi še nekoliko bolje, drugod je treba nekoliko zviševati svetilnost. Nekaj več sem vendarle pričakoval od branja na soncu, kajti v takem okolju se na zaslon ne vidi tako zelo dobro kot ob padanju umetne svetlobe nanj. Zagotovo je slika za oči nekoliko manj naporna kot tiska z zaslonov, v kakršne zremo vsak dan, še posebej vrste LCD. Tudi ločljivost je dobra (1920 x 1200), se pa, še posebej pri besedilu, nekoliko pozna, da zaslon ni bleščeč, kajti opazi se nekaj nazobčanosti črk. To je sicer standarden pojav pri t. i. mat zaslonih. Branje je ob dobri svetlobi udobno, ne more pa se povsem primerjati z bralniki. Zaslon z e-črnilom je vseeno nekaj drugega, ker ga dejansko osvetljuje zgolj okoliška svetloba.

Za nekatere ostale namene je »papir« prav tako v redu, celo presenetljivo normalen, drugim pa bi se raje izognil. Pri brskanju po spletu velja podobno kot za branje, razliko seveda predstavljajo fotografije, ki bodo na kakšnem dobrem LCD-ju ali OLED-u seveda izpadle bolje, kajti kontrasti in živahnost barv tukaj vendarle zaostajajo, prav tako črnina. Za gledanje videa je kljub temu zadovoljiva, navsezadnje je tudi v osveževanju na ravni običajnih zaslonov (stare šole s 60 Hz), ne e-črnila z zelo počasnim spreminjanjem slike. Vseeno je za igre ne bi imel, tam res ne izpade dobro, dodatno pa zadevo poslabša še težava, o kateri več kmalu. Tule naj povem še, da steklo čez zaslon ne premore premaza proti prstnim odtisom. Ob tem, da je že tako ali tako »mat«. Odsotnost premaza se zelo hitro odrazi v precej zamaščeni površini, ki jo je treba redno čistiti, sicer se kmalu drastično poslabša vidnost zaslona. Ali je ta poteza namerna zaradi vrste zaslona ali zgolj posledica kakšnega varčevanja, pa žal ne vem.

Problem te tablice je njena strojna zasnova. Uporabljeni Mediatekov procesor je z eno besedo arhaičen in je krivec za pretežno neodzivno delovanje. Ko se uporabnik privadi dejstvu, da mora vedno kakšno desetinko počakati od takrat, ko se dotakne zaslona, do takrat, da se želeno tudi zgodi, se zadevo da uporabljati. Kdor je navajen takojšnje odzivnosti in jo bo tudi vedno znova pričakoval, pa bo hitro zašel v preklinjanje. Prostora za podatke je 64 GB, kar dandanes predstavlja higienski minimum, a glede na usmerjenost naprave v branje ter pretežno neprimernost za igre ali foto-video namene (še za video pogovore bi raje izbral kaj drugega), je prostora pravzaprav dovolj. Povezljivost, vključno z bluetooth 5.0 in LTE, je dobra, tudi Wi-Fi 5 bo povsem zadoščal. Presenetila sta me zvočnika z bolj polnim zvokom, kot sem se ga nadejal.

Tehnologija zaslona-papirja mi je na sejmih vsekakor vzbudila zanimanje, po preizkusu v praksi pa me pušča nekoliko hladnega. Nastavki so dobri in še posebej za branje se zdi tak zaslon zelo perspektiven, vendar imam hkrati tudi občutek, da zadeva potrebuje vsaj še generacijo, morda dve dodatnega piljenja. A že zdaj obstajajo tako dobri zasloni, še posebej OLED, resda konkretno dražji, da se lahko vprašamo o ciljni skupini TCL-jeve novotarije. Tudi ta kot končni izdelek ne bi bila tako poceni, če bi ji še ostali strojno opremo privoščili tako, kot se spodobi.

HVALIMO:

• Ideja drugačnega zaslona, ki je zelo zanimiv za branje
• Zaslon je veliko boljši od prvih primerkov na sejmih
• Za razliko od e-bralnikov je tablica povsem uporabna še za druge namene
• Razumna cena, sploh za tablico s povezljivostjo LTE

GRAJAMO:

• Zaslon nima najboljših kontrastov in živahnih barv
• Zastarel procesor, ki se odraža v neodzivnem delovanju tablice
• Ob povečevanju svetilnosti dokaj kratko trajanje baterije
• Na večini napajalnikov izrazito počasno polnjenje

The post TCL NXTPaper 10s: Digitalni papir kakih pet let prepozno (#video) appeared first on Tehnozvezdje.