Osnovni postulat pri tej zadevi je poraba. Poraba in še enkrat poraba vsakega proizvedenega vata, saj energije ni praktično skladiščiti (elektrarna, ki smo jo testirali, tudi ne omogoča neposrednega priklopa hranilnika). Zelo preprosto je. Panela dajeta »tok«, ko sta obsijana s sončnimi žarki, in prav vseeno jima je, ali tisti trenutek energijo potrebuje kateri od večjih domačih aparatov. Hladilniki in drugi manjši v stanju pripravljenosti ne štejejo, saj porabijo premalo. Naslednja težava je nujnost, da so porabniki na isti fazi, saj »preskok« iz ene faze na drugo v primeru trifaznega priključka ni mogoč. Presenetljivo je lažje v blokih. Dobršen del stanovanj ima enofazni priključek, kar hkrati pomeni, da se vse, kar imate električnega, zanaša na eno žico. Enako je v hišah z enofaznim priključkom. Trifazni zahteva premislek, na katero fazo priklopiti sončno elektrarno, da bo na njej dovolj elektrike željnih naprav. Drugače elektrarna dela za nekoga drugega.

Povedal sem že princip, a se ga splača ponoviti. Tok elektrarne teče v hišno (stanovanjsko) inštalacijo in preko nje v omrežje, če medtem ni porabljen. Ko je zunaj, je na voljo naslednjemu priključku, vendar porabo zazna njegov števec. V sprevrženem primeru, nenazadnje gre za majhne moči, sosedu, ki ravnokar nujno potrebuje tok, tega zaračuna ponudnik, čeprav sta ga proizvedla vaša panela.

Pol leta, kolikor je bila elektrarna postavljena pred hišo, sem občasno spremljal porabo v svojem trifaznem domu. Vedno prižgani aparati so porabili 80 vatov, medtem ko se je večino aktivnega dela trenutna poraba vrtela med 200 in 300 vati. Večja je bila le tedaj, ko sta delovala potratna porabnika, pralni stroj in pomivalni stroj, vendar skoraj nikdar v času, ko je bila elektrarna najbolj plodna. Za moj dom je 600-vatna elektrarna (z dvema paneloma) očitno preveč. Bi zadoščala elektrarna polovične moči? Morda, toda upoštevati moraš še muhavost sonca. Krivulja proizvodnje od sredine junija do sredine decembra pove veliko. Poleti sta mi panela zagotovila lepo število kilovatnih ur, potem pa se je njuna predstava začela kotaliti po klancu navzdol. Ker bi se spomladi ponovno izboljšala, je začetna predpostavka o letnem prihranku med sto in sto dvajset evrov razmeroma pravilna. Pod pogojem, da bi požeto energijo porabili moji aparati in ne sosedovi.

Moj polletni preizkus je pokazal, da čeprav na prvo žogo zelo zanimiva, marsikdo mi je dejal, da ga ne bi motili paneli na balkonski ograji, naložba v balkonsko sončno elektrarno zahteva tehten razmislek, seštevek porabe porabnikov in morebiti spremembo vzorca uporabe. Pralnega, pomivalnega ali kakšnega drugega večjega porabnika ne boš zagnal ponoči niti sredi oblačnega dne, temveč takrat, ko boš videl, da sta panela bogato osvetljena. V tem primeru in če je prek dneva poraba stalnih porabnikov enaka ali večja nazivni moči elektrarne, se ti bo ta splačala. Drugače pa ne!

Naslovna fotografija Depositphotos

The post NEDELJSKI NASVET: Pod temi pogoji ti bo balkonska elektrarna dobro služila appeared first on Tehnozvezdje.

Balkoni v blokovskih naseljih, od tu nenazadnje ime, so kot naročeni za manjše balkonske sončne elektrarne. Razmeroma preprosto je na ograjo postaviti sončne celice, in ker je dostikrat stanovanjski električni priključek enofazni, ni večjih težav, da med dnevom ustvarjene energije ne bi porabile priključene naprave. Tako je vsaj na papirju, kajti v praksi, se hitro pojavi cel kup vprašanj, na katera moraš najti zadovoljive odgovore. V blokih najprej, ali je sploh dovoljeno na pročelje nameščati sončne panele oziroma ali je zanje dovolj prostora, da ne posegaš v pravice sosedov.

Kot ni vse zlato, kar se svetu, tudi ni vsak balkon primeren. Optimalno je, če je lice »ograje« obrnjeno čim bolj proti jugu in ga nikoli ali vsaj večine časa, ne senči bližnja zgradba ali visoko drevje. Sončna elektrarna bo delovala optimalno, če bodo celice dnevno čim več ur obsevane s fotoni sončne svetlobe. Sledi izbiranje naklona. Najbolj bodo izkoriščene pod 35-stopinjskim kotom, a tudi, če jih postaviš navpično, pogosto je to lažje, bo izkoristek še vedno dober. S postavitvijo panelov, ki so del kompleta Anker Solix, ni težav. Dodani so vsi konstrukcijski elementi za postavitev na tla ali na balkonsko ograjo, celo jeklenica za dodatno varovanje. Dovolj je, da slediš navodilom in po slabe pol ure vijačenja, je elektrarna pripravljena na delovanje. Poleg balkona jo lahko postaviš na tla ali na nadstrešek. Pri tem upoštevaj njegovo nosilnost, saj paneli niso ravno peresno lahko. Velja preveriti še dolžino povezovalnih kablov. Dovolj so dolgi za povezavo panelov enega poleg drugega in prekratki, če ju postaviš enega za drugim in pri tem upoštevaš, da prvi ne senči drugega. Tako je vsaj zasnovana omenjena elektrarna. Panela sta dva, ker zagotavlja 600 vatov moči. Če se odločiš za pol toliko, potem je dovolj en sam.

Poleg panelov in konstrukcije je v kompletu še razsmernik, ki enosmerni tok iz celic spremeni v izmenični, ki se pretaka po električni inštalaciji hiše ali stanovanja. Priklop ni posebej težak. Vtič, ki se vije iz razsmernika, vtakneš v najbližjo šuko vtičnico. Takrat se lahko pojavijo težava. Energija celic steče preko vtičnice do porabnikov, ki so na isti fazi. V stanovanju z eno faznim priključkom je torej na voljo vsemu, kar imaš priključeno na omrežje, medtem ko v primeru trifaznega samo napravam na isti fazi. Morebitni višek steče v javno omrežje in do njega nimaš veliko. Naredil si nekaj za narodni blagor, toda s tem si ne moreš kaj dosti pomagati.

Preden se torej odločiš za balkonsko sončno elektrarno, moraš najprej prešteti vedno delujoče naprave in izračunati skupno porabo, ob upoštevanju omejitve pretakanje po eni fazi. Ankerjeva elektrarna z dvema paneloma v optimalnih pogojih zagotavlja približno 600 vatov moči. Slišati je malo, pa vendarle, je hkrati veliko. Če odšteješ klimatsko napravo poleti in toplotno črpalko pozimi, potem je težko, da vse ostale naprave porabijo toliko preko dneva, ko je sonca največ, a pogosto nikogar ni doma. Pri meni se poraba takrat giblje v povprečju okoli 100 vatov, kar bi pomenilo, da gre večina presežka sosedom. V izogib temu velja razmisliti o elektrarni majhne moči, saj zna biti 600 vatov za marsikoga preveč oziroma se sprijazniti z izgubo. Elektrarna tudi ni rešitev za napajanje kritičnih naprav v primeru izpada električne energije. Če razsmernik ni priključen na omrežje in iz njega ne dobi toka, potem ne deluje.

Na vrsti je še, da ugrizneš še v kislo jabolko povrnitve nakupa. Glede na statistične podatke o številu sončnih dni in donose sončnega obsevanja na kvadratni meter površine, bi v optimalnih pogojih 600 vatna elektrarna letno proizvedla 0,69 megavatnih ure. Pri ceni 18 centov za kilovatno uro je torej prihranek na letni ravni dobrih 120 evrov. A samo, če je bila vsa energija porabljanja in niti elektron ni kot presežek stekel v omrežje. Kot vedno je razkorak med teorijo in prakso. V treh mesecih, od sredine junija do sredine septembra, je elektrarna proizvedla 230 kilovatnih ur in mi prihranila dobrih 41 evrov (podrobnejše podatke bom predstavil v naslednjem članku). Če bi šlo tako naprej, bi bil letni prihranek še višji. A ne bo šlo. Julija je elektrarna proizvedla skoraj 80 kilovatnih ur in avgusta samo 10 kilovatnih ur manj, čeprav je bilo več oblačnih dnevov. Postavitev panelov tudi ni najbolj optimalna, saj so popolnoma obsijani samo med 11. in 16. uro. Poletni meseci so najbolj »plodni«, ostali manj, toda moja ocena letnega prihranka se giblje okoli stotaka. Zdaj pa k matematiki. Naložba v balkonsko sončno elektrarno s ceno tisoč evrov se torej povrne v desetih letih. Kar ni preslabo, čeprav bi moralo biti obdobje povrnitve bližje sedmim letom, ker je predvideno jamstvo za razmejevalnik in panele vsaj še enkrat daljša.

Za priklop balkonske sončne elektrarne ne potrebuješ dovoljenja. Dovolj je, da najmanj 14 dni pred predvideno priključitev javiš namero distributerju električne energije, ki ni nujno podjetje, od katerega energijo kupujete in vam pošilja račun. V Ljubljani je pravi naslov na primer Elektro Ljubljana. Prek elektronskega naslova ali običajne pošte pošlješ izpolnjeni obrazec z osnovnimi podatki o naročniku, merilnemu mestu in sončni elektrarni, čemur priložiš še izjavo o skladnosti naprave s standardi ter kopijo navodil za montažo in priključitev. Oboje zagotovi prodajalec. Nato počakaš, da dobiš sporočilo o prejemu in pravilnosti poslanih dokumentov. Ko je birokracija za tabo, ti preostane samo še, da vtič sončne elektrarne priključiš v najbližjo električno vtičnico.

The post Anker Solix: Kdaj se povrne naložba v balkonsko elektrarno appeared first on Tehnozvezdje.