Očitno ni enostavno stlačiti v močno zaščiteno ohišje zmogljivih komponent, kajti večini, če ne celo vsem robustnim telefonom se kolca po najboljših procesorjih, kamerah in podobnem. Xcover ni nikakršna izjema, saj se v »predstavi« uvršča bolj v začelje primerjalnih lestvic. Torej je jasno, s čim nagovarja. S ceno, zamenljivo baterijo (prav ste prebrali) in vzdržljivostjo, kjer omenjajo celo vojaški standard z opombo v drobnem tisku, da je preizkusen v posebnih okoliščinah, kar pa ne jamči preživetja v ekstremnih pogojih. Morajo se zavarovati, da ne boste zahtevali novega, potem, ko boste telefon vrgli v žrelo aktivnega vulkana.

Še zdaleč ni videti slabo

Videz ohišja je prilagojen namembnosti, »statiki« in vsaj delno tudi cenovnemu razredu. Ko upoštevate vse troje, sploh ni slab. Vdolbine na prekrivni plošči hrbtišča preprečujejo, da bi telefon drsel iz rok in črna plastika, da se prstni odtisi ne poznajo. Pravzaprav je videti, kot bi običajnega oblekli v »robusten« ovitek ali etui. Monotonijo črnine le delno razbijeta oranžen namenski gumb na levem boku in ozek obroč okoli objektiva edine zadnje kamere. Vse drugo je, kot bi gledali v črno luknjo. S čimer seveda ni prav nič narobe. Črna je lepa!

Da je ohišje razmeroma debelo niti malo ne moti v luči prej omenjenega ovitka pri drugih telefonih, kajti Xcover je že v osnovi oblečen vanj. Zaradi tega in gole velikosti ga ni mogoče oziroma ga je težko uporabljati z eno roke, prav tako pa udobje uporabe in varnost nekoliko zmanjša odsotnost tipala prstnih odtisov. Omogočana je prepoznava obraza s sprednjo kamero, kar sicer ne dosega zanesljivosti in varnosti odklepanja zaslona s prstnim odtisom.

Trdnejše zasnovani telefoni imajo pogosto na levem boku tretji gumb. Tudi v tem primeru je tako. Namen gumba Xcover je mogoče spreminjati in ima dve namembnosti. Zažene različni aplikaciji, ako ga samo pritisnete ali po pritisku še zadržite. Privzeto sta nastavljeni svetilka in fotoaparat, a kot sem dejal, namen zlahka povežete z zagonom vsake aplikacije, nameščene na telefonu. V primeru, da ga uporabljajo starejši, je verjetno prva izbira »klic v sili«.

Zmogljivosti vas ne bodo vrgle na zadnjo plat

Ocena zmogljivosti tega telefona je sila preprosta. Zadovoljivo za večino manj zahtevnih vsakodnevnih opravil. Med brskanje po spletu, branjem pošte, sporočanju, predvajanju videa in podobnem, večina stvari deluje gladko in brez zatikanj. Kaj več pa od njega ne bi pričakoval, ker zelo preprosto povedano, za kaj več ni narejen.

Že zaslon je dokaj osnovni LCD, kar je za Samsung, ki uvaja zaslone AMOLED praktično v vse razrede telefone, razmeroma čudno. Temu primerno so zmogljivosti nekje na meji tistega, kar še pričakujemo oziroma kar je še spodobno v sodobnem modelu korejskega proizvajalca. Do nekje izstopajo lepe barve, medtem ko mu razločljivost, kontrast in svetilnost niso v ponos. Če nezmožnost prikaza globoke črne barve še nekako toleriran, se mi zdi svetilnost občutno prenizka za napravo, ki naj bi jo pogosteje kot druge uporabljali na prostem. Čitljivost na neposredni sončni svetlobi žal ni na ravni, ki sem jo pričakoval.

Samsung je za Xcover izbral Mediatekov procesor in ne svojega Exynosa. Že vedo, zakaj? Nič posebnega ni. Izboljšana različica procesorja Helio G99 z modemom za omrežje 5G, ki sem ga običajno »našel« v cenovno nadvse dostopnih telefonih in me nikdar ni pretirano prepričal. To nenazadnje ilustrira padec zmogljivosti med obremenitvenim testom, ki kot lahko vidite na sliki, ne obstaja, saj je ohišje celo v takšnih razmerah zgolj za odtenek toplejše kot takrat, ko je telefon v stanju pripravljenosti. Podobno je s porabo. Med obremenitvijo se napolnjenost baterije v eni uri zmanjša za 16 odstotkov oziroma za 6 ali 10 odstotkov med predvajanjem videa iz Youtuba in brezžičnega domačega omrežja. Poraba je višje, ko je zaslon nastavljen na najvišjo in manjša pri polovični svetilnosti. Vse to priča, da pri recimo ji normalni uporabi, zaradi manj požrešnih komponentah in kljub za velikost ohišja majhni bateriji, dvodnevna avtonomija ni popolnoma nemogoča. Dober razlog je, zakaj je baterija majhna in to je ena tistih stvari, ki mi je pri tem telefonu najbolj všeč. Ko ostranite hrbtno plošče, se pod njo razkrije ležišče za eno kartico SIM in nad njim še ležišče za pomnilniško, ter pravokotna baterija, ki jo lahko vsak brez kakršnih koli težav odstrani in zamenja. Na popolnoma enak način, kot smo to počeli davno tega, ko so bili telefoni še mobilni in prav nič pametni.

Ni jih sedem, a so vsaj štiri.

Če na kaj nima, potem nimam pripomb na uporabniški vmesnik. Brez kančka dvoma trdim, da je trenutno najboljši na Androidu, če seveda odmislim Googlovega. Samsung za ta telefon ne nudi pravljične podpore. Končala se bo konec desetletja, ko bo sistem nadgrajen na Android 18 in se bo iztekla obljuba o petih letih zagotovljenih varnostnih popravkov.

V čistem okolju ni skoraj ničesar, kar ne bi sodilo tja, povezava z drugimi napravami je dobro izvedena, in varnost, ki jo zagotavlja Samsungova lastna rešitev, je na visoki ravni. Zanimivo je, da sistem in privzeto nameščene datoteke zasedejo dobrih 16 od 128 gigabajtov, torej ostane zajeten kos prazen in še reža za pomnilniško kartico je na voljo.

Navdušen sem, da je kamera samo ena!

Nisem prepričan, ali so se namenoma odločili za samo eno kamero ali je to posledica trdne zasnove. Pravzaprav mi je vseeno, saj mi je tako mnogo bolj všeč, kot če bi poleg tlačili še manj ali sploh neuporabni širokokotno in makro kamero. Se pa opazi, da tipalo ni najbolj posrečeno izbrano. Da bi bile fotografije boljše, še posebej nočne, potem bi morali biti fizično večje od 1/2.76 palca. A je zadnja kamera vseeno veliko boljša od sprednje, ki zboleva za pomanjkanjem pik in pretiranega mehčanja prizora.

Pomanjkljiva občutljivost na svetlobo je najbolj opazna med fotografiranjem nočnih prizorov, saj je težko narediti odlično fotografije, že zaradi odsotnosti optične stabilizacije. Dodatno je v takšnih razmerah opazna težnja po mehčanju in inflaciji šuma. Tipalo se bolj obnese podnevi, čeprav mehčanje ostaja. Tokrat na fotografijah z 2-kratno digitalno povečavo (izrez iz fotografije polne razločljivosti). Kontrast je primeren, podrobnosti dovolj in barve verne naravnim, kljub temu da to v tem letnem času povzroči nekoliko anemične fotografije. Nenazadnje je takšna trenutno naša okolica. Podobno je z videom, ki ni slab niti v slabših svetlobnih razmerah, a mu vseeno veliko manjka, da bi bil uporaben v vseh razmerah. Če že ni omogočeno snemanje v razločljivosti 4 K, potem bi morala biti hitrost zajema sličic v polni visoko razločljivosti (FHD) vsaj še enkrat večja od 30 na sekundo in nujno bi morala biti kamera optično stabilizirana.

HVALIMO:

• Jasen, čeprav ne prav glasen zvok enega samega zvočnika
• Preprosto zamenljiva baterija
• Odpornost na vse mogoče
• Dodatni gumb na levem boku
• Dnevne fotografije ene same zadnje kamere

GRAJAMO:

• Procesor bi moral biti boljši
• Slabša kakovost fotografij sprednje kamere
• Nočna fotografija
• Zaslon ni nič posebnega
• Ni tipala prstnega odtisa 

The post Samsung Galaxy Xcover7: popoln telefon za »delavski razred«? appeared first on Tehnozvezdje.

Pomembno je, da se nam je Vivo (končno) odločil predstaviti, čeprav za zdaj še nisem opazil, da bi se v prodajnem smislu pretirano naprezali. Obenem nisem najbolj prepričan, da so izbrali pravi model. Prvi vtis je običajno najbolj pomemben, a je težko navdušujoč, če telefon v ničemer pretirano ne izstopa oziroma so njegove zmogljivosti bolj kot ne v povprečju! Povprečje je namreč beseda, ki še najbolje opisuje Vivo Y76.

Na hitro in ne pretirano podrobno!

Vivo sodi pod okrilje kitajske grupacije BKK Electronics, toda kljub temu se mi zdi, da je Y76 od zadaj, ponajprej zaradi fotografskega sklopa v dveh ravneh, podoben nekaterim lanskim telefonom Xiaomija. Ampak to mi je še najbolj všeč, kajti drugače so podrobnosti spoja med zaslonom in plastičnim ogrodjem in hrbtno ploščo, izvedene dokaj neizrazito in nič kaj pretirano lepo. Sprva me je zmotila izbočenost zaslona nad okvirjem, kajti takšna konstrukcija kar kliče po razbitju v primeru padca. Potem sem opazi, da je poleg utrjenega stekla na zaslon že v tovarni nameščena zaščitna folija.

Gledano skozi prizmo vključenih zmogljivosti, telefon ni niti pretirano slab ali pretirano dober. Če v čem, potem izstopa v termičnih lastnostih, ki so seveda tudi rezultat ne pretirano hitrega procesorja, in vmesniku za omrežja peta generacije (5G). Ostali brezžični standardi so nekoliko starejšega datuma. Ločljivost zaslona je primerna, a žal je za normalno uporabo na prostem premalo svetel. Ravno tako niso nič posebnega njegove fotografske zmogljivosti. O bližinski in globinski kameri kot običajno nima smisla izgubljati besed, medtem ko se 50-milijonska glavna dokaj solidno obnese v vseh svetlobnih razmerah. A kljub temu zaradi njenih fotografij zagotovo ne boste padli na zadnjo plat.

Tehnični podatki:

Dokaj obvladljiv z eno roko!

Čeprav podrobnosti niso izdelane filigransko natančno, je ohišje robustno, kompaktno, lepo leži v dlani in iz nje ne drsi. Površina hrbtne ploskve različno odbija svetlobo, zato vsaj v primeru »modre« barvne sheme, opazimo prelivanje barv. Dodatna prednost tega pa je, da so prstni odtisi, manj opazni. So tam, le vidni niso tako zelo kot na nekaterih drugih telefonih z bleščečimi ohišji. Y76 je očesu všečna naprava, ki je hkrati zaradi ozkih robov, sodobnega razmerja stranic in ne pretirano velikega zaslona, obvladljiva z eno samo roko. K temu nekaj doprinose še hitro in primerno natančno tipalo prstnega odtisa v bočni tipki za vklop. Enoročna uporaba je možna tudi v primeru manjših dlani, zatorej je telefon primeren za oba spola in uporabnike (skoraj) vseh starosti.

V kompletu je dodan prozoren silikonski zaščitni ovitek, ki poveča debelino naprave, toda obenem ne vpliva na njen siceršnji videz. Dvoje mi je pri njem všeč. Da lepo objame ohišje in da okoli zaslona in fotografskega modula naredi robova, ki zaslon in objektive zadnjih kamer do nekje ščiti pred razbitjem v primeru nerodnega padca.

Povprečne zmogljivosti

Hitrost in odzivnost sta polega zaslona lastnosti, na kateri verjetno najprej pomislite. Procesor ni pretirano hiter v primerjavi z najboljšimi, a je kos večini običajnih opravil. Do nekje se zaplete pri poganjanju grafično zahtevnejših iger, katerih pač ne morete igrati pri najboljših nastavitvah. Prednost tega je, da se ohišje niti pri polni obremenitvi procesorja, kar lepo kaže test, pretirano ne greje in sistemu ni treba drastično upočasnitev frekvence delovanja obeh zmogljivih jeder. Gledano iz perspektive zmogljivosti, so bile te med 7. in 30. minuto trajanja testa ves čas stabilne nekoliko nad 80 odstotki. Povem lahko tudi nekoliko bolj razumljivo. Igre boste na tem telefonu lahko igrali!

Vsekakor v povprečje sodijo ostale tehnične lastnosti. Še posebej zaslon, kjer bi kljub ceni pričakovali tehnologijo OLED. Žal ni takšen. Uporabljena je bolj običajna in zdaj cenejša tehnologija IPS. Ločljivost je v vseh pogledih primerna, medtem ko me moti dvoje (morda troje). Barve niso nič kaj posebej izrazite, svetilnost je prenizka za udobno uporabo na prostem in hitrost osveževanja je zgolj 60-herčna. Kljub nižji ceni bi pričakoval 90-herčno osveževanje.

Med pol ure trajajočem obremenitvenem testu je baterije izgubila 7 odstotkov napolnjenosti. Pri takšni obremenitvi bi torej zdržala dobrih sedem ur, kar s stališča manj zmogljivih strojnih komponent ni ravno velik dosežek. Gotovo pa je, da pri srednje zahtevnih uporabi, na primer v funkciji deljenja mobilne povezave z drugimi napravami preko mobilne dostopne točke (vmesnika Wi-Fi), zlahka zdrži do večera. Manjšo kapaciteto sicer še nekoliko omili podpora hitremu polnjenju.

Kljub vsemu čisto vse ni na ravni povprečnosti. So stvari, ki bi jih postavil nižje. Ponajprej zvočne zmogljivosti. En sam zvočnik namreč ni sposoben uporabne jakosti, medtem ko se slabša kakovost zvoka pozna predvsem v neizrazitih nizkih tonih (basih).

Fotografska povprečnost

Osredotočil se bom zgolj na glavno in sprednjo kamero, kajti drugi dve zadnji sta po mojem prepričanju popolnoma odveč. Kot v vseh telefonih, ki se še vedno hvalijo z bližinsko in globinsko.

Glavna kamera se zadovoljivo obnese v vseh svetlobnih razmerah. Najbolje sicer podnevi, kjer me moti nekoliko manj izrazita dinamika, saj je videti, kot bi bila na fotografijah meglica, že ko sem objektiv že nežno obrnil proti soncu. Barve so sicer čisto korektne in ne preveč poudarjen, morebiti malo anemične. Podrobnosti je na fotografiji dovolj.

Optične povečave telefon Y76 nima, zato je na voljo 2-kratna digitalna oziroma izrez iz fotografije glavne. Ta je pogojno uporabna, škoda le, da algoritem za moj okus pretirano ostri robove, kar izniči »lepoto« prizora. Ravno tako je manj podrobnosti, zato so nekatera področja videti preveč zmehčana.

Povečave je sicer še veliko manj uporabna ponoči, ko je smiselno uporabiti nočni način fotografiranja. Izrazito opazen je šum, ki je na fotografijah brez povečave manj izrazit. Nočne fotografije so sicer dovolj svetle, barve pravilne, le podrobnosti je manj, zato je mehčanje izrazitejše.

Dokaj solidno se obnese tudi prednja kamera. Pri njej me je še najbolj zmotilo pretirano mehčanje, ki je zopet izrazitejše v slabih svetlobnih razmerah in ponoči. Čisto druga pesem je video. Kakovost je namreč pod povprečjem razreda (ali pričakovanj). Šuma je preveč že pri normalnih svetlobnih razmerah, medtem ko se v slabih samo še poveča in povzroči, da so podrobnosti mehke in dokaj neizrazite. Posebej je to problematično, ko gledamo zamazane obraze ljudi na posnetku. Glede na razločljivost tipala sem pričakoval boljšo kakovost.

HVALIMO

• Že nameščena zaščitna folija zaslona
• Podpora za omrežje 5G
• Dodatni silikonski zaščitni ovitek

GRAJAMO

• Prenizka svetilnost zaslona
• Ne najboljša življenjska doba baterije
• Bližinska in globinska kamera predstavljata nepotrebni »balast«

The post Vivo Y76: Utopljen v povprečju bo težko kogarkoli prepričal appeared first on Tehnozvezdje.