Tim Berners-Lee je kodo ustvaril med delom za Cern v zgodnjih devetdesetih letih na računalniku Next. Kar so prodali na dražbi, je poleg kopije kode iz njegovega arhiva vsebovalo 30-minutno animacijo s prikazom, kako je bila spisana, njen grafični prikaz in pismo, v katerem avtor opisuje izum. Nihče ni torej prodal in nihče ni postal edini lastnik originala, kajti ta ni bila zaščitena z avtorskim ali katerim drugim zakonoma varovanja intelektualne lastnine. Tim je kot avtor namreč od Cerna zahteval, da kodo objavi kot popolno javno last in s tem spodbudil razcvet prosto kodnega gibanja, kjer je razvoj in delo za javno ter sodelovanje pred dobiček. Ironično, toda zdaj je po dolgih letih zaslužil z brezplačno kodo, medtem ko nekateri poudarjajo, da je prodaja ponudila nekomu priložnost začuditi, oziroma raje rečeno lastiti, pomemben del zgodovine interneta.

Če se bo prodaja pomembnih nesnovnih artefaktov zgodovine računalništva nadaljevala, se nekateri bojijo, da bodo pomembni dokumenti postali nedostopni za raziskovalce in računalniške muzeje brez bogatih mecenov. Po prodaji nekaterih digitalnih artefaktov so bili originali namreč izbrisani s spleta.

Prav je omeniti še drugo plat zgodbe. Tim Bernere-Lee je iz kode naredil umetnino in to podpisal. Morda je s tem kršil kodeks prost kodne skupnosti, toda škode ni storil. Koda kot taka je še vedno v javni lasti in bo kot takšna tudi ostala. Bolj zanimivo je vprašati, čemu je kupec kupil umetnino, ki bi bila vredna veliko manj, če bi se pod njo podpisal neki drugi digitalni umetnik. Odgovor lahko poiščemo v prodaji izvirnih rokopisov. Čeprav obstaja nešteto izdaj, so zbiratelji za izvirne izdaje pomembnejši del vedno pripravljeni ponuditi bajeslovne zneske.

Izvorna koda prvega brskalnika in prvega spletnega strežnika je sicer brezplačno objavljena, na Cernu pa gostijo tudi kopijo prve spletne strani.

• SOBOTNO IZBIRANJE: Komu so prenosniki s Snapdragonom (sploh) namenjeni
• KRATKI TEST Honor Tab X8b: Za filme in otroke, na težkih nalogah pa si polomi zobe
• Vsak korak šteje: Telekom Slovenije in Samsung z 10.000 evri podpore združenju Europa Donna Slovenija
• PRVI VTIS (TEST) iPhone Duo: Zakaj Apple prodaja bučke, da guba ni opazna?
• Spremembe so stalnica, ki jezijo le, dokler se jih ne privadiš!

The post Ko uspejo prodajati meglo, gre civilizacija k vragu? appeared first on Tehnozvezdje.