Ko uspejo prodajati meglo, gre civilizacija k vragu?
Marjan Kodelja 1. julija 2021 ob 12:00

Izumitelj svetovnega spleta Tim Berners-Lee je izvorno kodo brezplačno poklonil človeštvu, zdaj pa je za kopijo v obliki nezamenljivega žetona NFT na dražbi iztržil 5,4 milijona dolarjev. Denar naj bi sicer nakazal v humanitarne namene, toda če nič drugega, je zaslužila dražbena hiša, kupec pa jo je kupil verjetno tudi zato, da ga bo nekoč z dobičkom prodal.

Tim Berners-Lee je kodo ustvaril med delom za Cern v zgodnjih devetdesetih letih na računalniku Next. Kar so prodali na dražbi, je poleg kopije kode iz njegovega arhiva vsebovalo 30-minutno animacijo s prikazom, kako je bila spisana, njen grafični prikaz in pismo, v katerem avtor opisuje izum. Nihče ni torej prodal in nihče ni postal edini lastnik originala, kajti ta ni bila zaščitena z avtorskim ali katerim drugim zakonoma varovanja intelektualne lastnine. Tim je kot avtor namreč od Cerna zahteval, da kodo objavi kot popolno javno last in s tem spodbudil razcvet prosto kodnega gibanja, kjer je razvoj in delo za javno ter sodelovanje pred dobiček. Ironično, toda zdaj je po dolgih letih zaslužil z brezplačno kodo, medtem ko nekateri poudarjajo, da je prodaja ponudila nekomu priložnost začuditi, oziroma raje rečeno lastiti, pomemben del zgodovine interneta.

Če se bo prodaja pomembnih nesnovnih artefaktov zgodovine računalništva nadaljevala, se nekateri bojijo, da bodo pomembni dokumenti postali nedostopni za raziskovalce in računalniške muzeje brez bogatih mecenov. Po prodaji nekaterih digitalnih artefaktov so bili originali namreč izbrisani s spleta.

Prav je omeniti še drugo plat zgodbe. Tim Bernere-Lee je iz kode naredil umetnino in to podpisal. Morda je s tem kršil kodeks prost kodne skupnosti, toda škode ni storil. Koda kot taka je še vedno v javni lasti in bo kot takšna tudi ostala. Bolj zanimivo je vprašati, čemu je kupec kupil umetnino, ki bi bila vredna veliko manj, če bi se pod njo podpisal neki drugi digitalni umetnik. Odgovor lahko poiščemo v prodaji izvirnih rokopisov. Čeprav obstaja nešteto izdaj, so zbiratelji za izvirne izdaje pomembnejši del vedno pripravljeni ponuditi bajeslovne zneske.

Izvorna koda prvega brskalnika in prvega spletnega strežnika je sicer brezplačno objavljena, na Cernu pa gostijo tudi kopijo prve spletne strani.

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
2 komentarja
  • Kot so opazili že drugi, je v kodi napaka, saj so zamenjane s HTML ekvivalenti < in >
    očitno je neki pametni parser avtomatsko zamenjal “nedovoljene znake”, ki pa so v programski kodi povsem pravilni.
    Prodani NFT so potem popravili, kar v čudno luč postavlja kredibilnost NFT, saj na spletni strani trdijo da se jih ne da spreminjati.
    https://ethereum.org/en/nft/
    “No one can manipulate it in any way.”

  • Kdor verjame, da v digitalnem svetu obstaja “No one can manipulate it in any way.” je malce naiven?

    Avtorju pa priporočam, da sicer zanimive članke vendarle da nekomu lektorirati.. tema kul, a precej neberljivo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja