It Takes Two je striktno igra za dva igralca, lahko pred istim ekranom, vsak s svoji krmilnikom v roki, ali pa prek interneta. Eden je Cody, drugi May in vsak ima svojo polovico zaslona. Lahko se menjavata v vlogah, a po mojih izkušnjah se bolj obnese, če se vsak vživi v svoj karakter in njegove spretnosti. Igrački sta kot miniaturi potisnjeni v svet, ki ga ob običajni velikosti komaj opazimo in se ne zavedamo, kako nevaren bi lahko bil. Hitro ju lahko kaj zadane ali kam padeta, cilj pa je seveda z dobrim sodelovanjem priti skozi vse naloge, se prebiti čez ovire, poraziti nasprotnike, ki bruhajo ognjene krogle, mečejo pasje bombice, dežujejo žeblje in podobno. Vsak ima svoje sposobnosti in orodje, včasih si pomagata zaporedno, najprej nekaj pripravi, da drugi lahko naredi nekaj drugega, gre naprej, v drugih situacijah morata oba hkrati prevzeti vsak svoj del posla ali celo upravljati isto orodje. Vsekakor pomaga, če sta igralca v istem prostoru, ker bo skupnega »tuhtanja« precej, vpitja v zanosu (»Hitro, zapiči žebelj tu spodaj!« ali »Gor, na cev, daj ga!«) pa še več.

V osnovi je to 3D ploščadna igra, ne tako zelo drugačna kot Astro’s Playroom ali Sackboy: A Big Adventure, a z zelo domiselnimi nalogami, pri katerih včasih več časa traja, da igralca ugotovita, v čem je trik, kot da kasneje vse skupaj uspešno izvedeta. Nekje morata preprijemati cev, drugje eden sesa ognjene izpljunke in jih drugi povratno usmerja v »šefa«, potem je treba pametno uporabljati »čudežne« žeblje (ki se vedno vračajo) za fiksiranje podestov, premostitvene oprimke ali onemogočanje nasprotnikove roke. Naloge so raznovrstne, v različnih prostorih, Cody in May pa imata v različnih okoljih tudi različna orodja in sposobnosti. Večino časa ni pretirano težko, zahtevajo pa nekatere epizode več ponovitev, ker je treba biti natančen in še ves čas paziti, da te kaj ne zadane. Tako ni veliko možnosti za postavanje in priprave na perfektni strel v slogu Rajmonda Debevca. V osnovi ni življenj in akcija se nadaljuje, dokler je vsaj ena od igrač »živa« (druga se mora oživiti, kar lahko pospeši s pritiskanjem tipke Y). Če oba umreta, je treba znova od zadnje točke. Vmes so še zabavne mini igre, kjer zakonca tekmujeta eden proti drugemu, kolikor rund želita, nima pa to kakšnega vpliva na sam potek igre.

Grafična podoba je zelo lepa in okrog protagonistov je veliko podrobnosti, četudi so večinoma tam zgolj za okras, ne zato, ker bi se dalo s kakšnim pritiskanjem ali razbijanjem česa kaj doseči. Ustvarjalci so tudi ubrali dobro srednjo pot, tako da ni okolica ni ne pretirano srčkana niti strašljiva, kot je na trenutke v Sackboyju. Ni pa to take vrsta igra, ki bi zelo pridobila z ločljivostjo 4K, sliko HDR ali več sličicami na sekundo. Poudarek je na zgodbi, spretnostih, razmišljanju in sodelovanju obeh igralcev. Kar je v redu, saj res ni treba, da vse igre zahtevajo najnovejšo konzolo ali grafično kartico.

Kaj: It Takes Two, ploščadna 3D igra za dva

Kje: PC, Playstation (4) in Xbox (One in Series X)

Ocena: 4,5 – Zanimiva, raznolika, zabavna in le na trenutke res težka, tudi dovolj dolga (zaradi večkratnih ponavljanj določenih nalog).

Priporočilo: Odlična igra za očeta in sina, kar nekaj ur bosta preživela skupaj, dobro bosta morala sodelovati in obvladati vsak svoje veščine.

The post It Takes Two: Ločitev ne pride v poštev! appeared first on Tehnozvezdje.