Nekateri filmi se vračajo k znanim zgodbam, drugi stavijo na nove interpretacije ali nenavadne zamisli. Takšna je fimska saga Dune, katere tretje poglavje bo kmalu nadaljevalo zgodbo o Paulu Atreidesu in njegovem vzponu. Prva dva filma sta ustvarila obsežen svet političnih spletk, boja za oblast in življenja na Arrakisu, zato je pred nadaljevanjem dobro osvežiti spomin. Preostali naslovi ponujajo dovolj raznolikosti, da bo vsak našel nekaj zase.

Pomanjšani mož (L’Homme qui retrecit)

Paul živi običajno družinsko življenje, dokler ga med plovbo ne doleti nenavaden meteorološki pojav. Njegovo telo se začne postopoma zmanjševati, zdravniki pa ne najdejo razlage za spremembe. Ko postane tako majhen, da se znajde ujet v lastni kleti, se mora boriti za preživetje v okolju, kjer so še najmanjše stvari smrtno nevarne. Nova priredba kultnega romana Richarda Mathesona združuje znanstveno fantastiko in psihološko dramo. Zanimivejši od samega boja za preživetje je pogled na človeka, ki izgublja nadzor nad lastnim življenjem. Film obeta premišljeno zgodbo o strahu, osamljenosti in mejah človeškega obstoja.

Severnjak (The Northman)

Vikinški princ Amleth je še otrok, ko mu stric ubije očeta in prevzame oblast, sam pa mora pobegniti. Leta pozneje se vrne kot neusmiljen bojevnik, odločen maščevati očetovo smrt in rešiti mater. Robert Eggers, ki se je uveljavil z atmosferičnima filmoma Čarovnica in Svetilnik, tudi tokrat ostaja zvest svojemu režijskemu pristopu. Severnjak ni običajna zgodovinska pustolovščina, temveč surova zgodba o maščevanju, prežeta z nordijsko mitologijo, nasiljem in obredjem. Alexander Skarsgård v glavni vlogi prepričljivo upodobi bojevnika, ki ga žene skoraj živalski bes. Film navduši z vzdušjem, vendar zahteva nekaj potrpežljivosti.

Uncharted

Nathan Drake je spreten žepar, ki ga izkušeni lovec na zaklade Victor Sullivan povabi na iskanje legendarnega Magellanovega bogastva. Pet stoletij stari zaklad je vreden milijarde, za njim pa se podajo še drugi, precej manj dobronamerni iskalci. Uncharted temelji na priljubljeni seriji videoiger, zato je tudi filmska priredba predvsem pustolovščina, polna pretepov, nevarnih podvigov in ugank. Tom Holland in Mark Wahlberg ustvarita zabaven dvojec, čeprav njun odnos ostaja precej predvidljiv. Film se ne obremenjuje z verjetnostjo in zgodovinsko natančnostjo, temveč stavi na hitro dogajanje in spektakularne prizore. Za ljubitelje pustolovskih filmov je to solidna zabava, ki pa ne prinaša veliko izvirnosti.

Ime rože (The Name of the Rose)

V benediktinskem samostanu leta 1327 se zgodi skrivnostna smrt, ki med menihi sproži strah pred apokalipso. Frančiškan William Baskerville in njegov mladi pomočnik Adso se lotita preiskave, ki ju pripelje do novih trupel in vse bolj zapletenih skrivnosti. Filmska priredba znamenitega romana Umberta Eca združuje kriminalko, zgodovinsko dramo in razmislek o verski oblasti. Samostansko okolje je prepričljivo mračno, preiskava pa postopoma razkriva spore med vero, razumom in prepovedanim znanjem. Ime rože ni klasična kriminalka s hitrim tempom, temveč zahteva pozornost in potrpežljivost. Prav v počasnem razkrivanju skrivnosti je njen največji čar.

Izžarevanje (The Shining)

Pisatelj Jack Torrance sprejme službo zimskega oskrbnika odmaknjenega gorskega hotela, kamor se preseli z ženo in sinom. Izolacija, hotelova preteklost in nenavadne sposobnosti dečka Dannyja postopoma načnejo njegovo duševno stanje. Stanley Kubrick je po romanu Stephena Kinga ustvaril eno najbolj prepoznavnih grozljivk v zgodovini filma. Izžarevanje ne temelji na nenehnih strašljivih prizorih, temveč na stopnjevanju nelagodja, vrhunski fotografiji in Jacku Nicholsonu, ki prepričljivo upodobi človeka na robu norosti. Hotel postane skoraj samostojen lik, njegova praznina pa še poveča občutek grožnje. Film je tudi desetletja po nastanku izjemno učinkovit.

Dune: Peščeni planet

Paul Atreides je dedič mogočne družine, ki se znajde v središču politične zarote na puščavskem planetu Arrakis. Po uničenju njegove družine se pridruži Fremenom, tam pa se začne njegov vzpon, ki bi lahko spremenil prihodnost celotnega vesolja. Denis Villeneuve je obsežno znanstvenofantastično zgodbo Franka Herberta prenesel na platno z izjemnim občutkom za razsežnost, vizualno podobo in zvok. Drugi del še bolj poudari Paulovo preobrazbo iz begunca v voditelja, pri čemer se osebni odnosi zapletejo z vprašanji oblasti in mesijanstva. Film je spektakularen, vendar ne išče bližnjic. Zahteva pozornost, nagradi pa z izjemno filmsko izkušnjo.

Crookhaven

Gabriel Avery je mladi žepar, ki namesto v prevzgojni ustanovi pristane v nenavadni šoli Crookhaven. Tam se izobražujejo nadarjeni mladi, ki bodo nekoč svoje spretnosti uporabili v boju proti kriminalu. Šola skriva številne skrivnosti, Gabriel pa mora ugotoviti, komu lahko zaupa in kaj se v resnici dogaja za njenimi zidovi. Crookhaven izhaja iz priljubljenega mladinskega pustolovskega žanra, v katerem se šolsko okolje prepleta z nevarnimi nalogami in skrivnostmi. Ideja o ustanovi, ki mlade kriminalce spreminja v preiskovalce, je zanimiva, čeprav spominja na že znane zgodbe. Največ bo odvisno od razvoja likov in tega, ali bo film znal ustvariti dovolj samosvoj svet.

Naslovno fotografijo je upodobila umetna inteligenca!

The post Zgodbe, ki presenečajo. Ena se kmalu nadaljuje. appeared first on Tehnozvezdje.

Skeletorjeve legije napadejo kraljestvo Eternia ter kralja in kraljico vržejo v ječo. Skozi portal, ki ga odpre čarovnica, pobegne le desetletni princ Adam. Ta je zdaj ujet na materinem planetu, kajpada je to Zemlja, in obseden z iskanjem Meča moči, ki ga je izgubil med begom. Petnajst let kasneje ga najde v trgovini s stripi, namiznimi igrami in akcijskimi figuricami. Prizor, v katerem iz lutke v naravni velikosti iztrga meč, je legendaren in vreden večkratnega ogleda. Da se je Adam dotaknil meča, ni ostalo skrito. Že naslednji dan ga napade Beast Man in reši Teela, hčerka generala Duncana in njegova prijateljica iz mladosti. Vrneta se na domači planet in se skozi predvidljiv niz dogodkov prebijeta do srečnega konca.

Za razliko od večine sodobnih ameriških junaških filmov so v tega vključili več subtilnih povezav in, ne morem reči drugače, zajebantskih prizorov. V fitnesu na Zemlji se v nekem trenutku pojavi Dolph Lundgren z dolgo blond grivo. V filmu iz leta 1987, ki ne skriva nizkega proračuna, je upodobil Adama oziroma He-Mana, kakor je ime njegovemu junaškemu alter egu. Še primer prizora. Ekipa po navdihujočem Adamovem govoru razbije vrata ječe in se odpravi dogodkom naproti. Ob glasni glasbi stopajo eden poleg drugega. Fisto v nekem trenutku zamahne z glavo, kot da bi si popravil sicer kratke lase, kje sem že to videl, nato pa vse zagrabi kašelj. Okolica je namreč polna prahu, ker je Roboto streljal v kamniti strop.

Pravi »kralj« filma je seveda Skeleror, ki mu je glas in stas, z izjemo glave, posodil Jared Leto. Odlično je zadel megalomanski in narcisoidni značaj lika. Njegov humor je odličen in pri tem ne gre za pretvarjanje. Preprosto uživa v vlogi negativca, kar nenazadnje nedvoumno pove, ko mu Adam v nekem trenutku ponudi oljčno vejico. Dejstvo je, da je prevzel šov. Čeprav je tudi Adam odlična kopija stripovskega izvirnika.

Podobno velja za druge like. Igralska zasedba je nabrana z vseh vetrov, a bi rekel, da deluje. Idris Elba je posebej prepričljiv, ko je njegov Duncan pijan, Camila Mendes se dobro znajde v vlogi Teele, Morena Baccarin je ponovno čarovnica in tako naprej. Bolj ali manj vsi so dorasli svojim vlogam. Predvsem pa je izpostavljena Adamovo negotovost. Nicholas Galitzine večino časa ni nepremagljivi He-Man, temveč izgubljen tip, ki ga nihče ne jemlje resno. Zaradi tega je precej bolj človeški kot se za junaka spodobi.

Ob odlični scenografiji, iz katere je razvidno, da so producenti zbrali dovolj denarja, ne morem spregledati glasbe. Ne le, da hitro zleze v uho, nekatere skladbe, tipičen primer je Fantje ne jočejo skupine The Cure, pa prizore celo lepo nadgradijo. Zakaj je glasbena podoba tako dobra, hitro postane jasno. Sodelovali so Daniel Pemberton, kitarist skupine Queen Brian May in angleška zasedba The Darkness.

Največja odlika filma je, da ga ni sram lastnega izvora. Ne skriva, da temelji na risanki in akcijskih figuricah. Namesto da bi skušal biti nova Igra prestolov ali Gospodar prstanov, sprejme svojo barvitost, pretiravanje in občasno neumnost. Prav zato deluje bolj iskreno od marsikatere sodobne filmske uspešnice. To seveda ne pomeni, da je brez napak. Dogajanje na Zemlji se ponekod nekoliko vleče, končni razplet pa je mogoče uganiti precej zgodaj. Ampak to ne spremeni dejstva, da je vreden ogleda!

The post Skeletorju vedno uspe ukrasti pozornost appeared first on Tehnozvezdje.

Že prva ekranizacija ni prinesla presežka, a je imela vsaj nekaj repa in glave ter jasno definicijo, kdo je na kateri strani. Tokrat so še tisto malo zgodbe, ki jo je imela, dodobra pokvarili in hkrati stavili na karto, da mora film biti čim bolj verna različica igre. Če upoštevam zgolj to, potem jim je do neke mere celo uspelo.

Ampak to pomeni, da če filma ne gledaš zgolj z levim očesom, medtem ko počneš nekaj drugega, potem se ti v glavi stalno pojavljajo vprašanja: »Zakaj?«, »Kako?«, »Kaj za vraga?« Najbolj proti koncu, ko Jade (Tati Gabrielle) izda princeso in prijateljico Kitano (Adeline Rudolph) in se v preblisku dobrote praktično takoj obrne proti Shao Kahnu (Martyn Ford), kateremu je bila zvesta praktično od mladosti. Ni mi jasno, kaj se je »ženski« premaknilo v glavi.

Konec prvega filma, katerega zgodba se vrti okoli zbiranja bojevnikov, ki se bodo v imenu Zemlje borili na desetem odločilnem turnirju, razkrije zadnjega borca, Johnnyja Caga (Karl Urban). Bivši prvak v borilnih veščinah in zdajšnji junak tretjerazrednih akcijskih filmov ne more iz svoje kože. Njegova igra je na ravni filmskega lika, kar Mortal Kombat postavlja tem ob bok. Neprepričljivi in stereotipni humorni vložki niti malo ne izboljšajo njegove predstave in res ne vem, čemu so sončna očala njegov osrednji rekvizit.

Že to, da so ga bogovi nepripravljene in predvsem neprepričanega, zakaj se bori, poslali na turnir, kjer se bo odločalo o usodi človeštva in na katerem večina borcev neslavno konča, je izven vsakega konteksta. To seveda še zdaleč ni edino, kjer je »adijo pamet« razlaga, ki mi pade na misel. Med vsemi liki je zato še najbolj simpatičen Baraka (CJ Bloomfield), kljub svojemu grotesknemu zobovju.

Zdaj pa k vrhuncu inovativnosti. Nekomu je bilo kristalno jasno, da brez Bi-Hana (Sub-Zero) in Hanza Hasashija (Scorpion) preprosto ne gre, zato je zanju pripravil epski boj v »podzemlju«. Kje drugje, ko sta vendarle mrtva, čeprav se očitno v tem fantazijskem svetu mrtve vračajo med žive. Na nek način. Težava je ta, da sta vključena na silo in brez pravega smisla, zato izpadata nepomembna, postranska lika.

Ne pričakujem, da bi morala biti zgodba filma takšnega formata globlja in doslednejša, a je hkrati bolj ali manj jasno, da ne moreš zgolj prenesti površnega ozadja zgodbe, ki za igro zadostuje. Film zahteva nekaj več podrobnosti ter predvsem rep in glavo, česar še najbolj pogrešam. Po drugi strani pa ne morem, da ne bi pohvalil številnih spopadov. Deluje tudi montaža, ki skakanje kamere spremeni v okolje, kjer veljajo zakoni gravitacije. S tem so dosegli pristno podobnost z animacijami, ki so jih vajeni igralci. V bistvu se počutiš, kot da bi opazoval prijatelja med igro. Ampak to hkrati pomeni, da je dogajanje, ko se nihče ne spopada, precej dolgočasno.

Ne trdim, da je Mortal Kombat 2 popolnoma zanič. Je tak, kakršen pač je, in ne skriva, da cilja na zabave željne gledalce, ki nočejo preveč razmišljati. Vse lepo in prav, vendar to še ne pomeni, da je vreden nakupa karte za obisk kina. Gre za tipičnega predstavnika filmov, ki so nekoč hitro končali na videokasetah, le da so jih zdaj zamenjale storitve pretočnega videa. Verjetno ga lahko že kmalu pričakujete na pretočniku HBO Max.

The post Mortal Kombat 2: Tolikšnega poneumljanja res nisem pričakoval appeared first on Tehnozvezdje.

Dve leti in pol sem čakal na drugo sezono, ki ponovno postreže z osmimi odličnimi epizodami. To me skrbi. Izvirnik ima enajst sag. Ker je igrana serija v dveh sezonah izčrpala dogajanje ene in pol, potem ob enaki frekvenci izdajanja konca (skoraj) zagotovo ne bom dočakal. Obenem močno dvomim, da bo imel Netflix sploh interes vse skupaj vleči več desetletij. Nekaj bodo torej morali spremeniti. Ne glede na skrbni izbor, kaj iz animeja oziroma mange bomo videli in česa ne ter kako podrobno. Govori se, da bodo skušali narediti po eno sezono na leto, a glede na odličnost izvirnika bi bilo prav, da bi posamezna imela tudi več delov.

Vse skupaj je predobro, da bi pričakovanje pokvaril s kvarniki. Raje bom podal ozadje, ki je tokrat pomembno. Pravijo, da je svet potopljen, otoki pa so zgolj vrhovi gora. Ostalo je ogromen ocean, ki ga na štiri dele deli gmota kopnega in krožna pot, do katere ni lahko priti. Ozko kopno, imenovano rdeča linija (Red Line), obkroža svet v smeri severnega in južnega pola in naj bi bilo umetno ustvarjeno. Pravokotno nanj teče krožna oceanska pot velika linija (Grand Line), posejana z otoki in nevarnostmi. Na obeh straneh jo ščiti mirni pas. Vodna površina brez vetra in tokov, kjer živijo pošasti, ki uničijo (skoraj) vsako ladjo. Ker večina ladij pluje na veter, je edina pot do velike linije preko vzvratne reke, ki teče navzgor po rdeči liniji na mestu stika obeh. Tu skozi je torej posadka v drugem delu, v prvem so nas morali na hitro spomniti, za kaj sploh gre, in logično v zgodbo vključiti nove like, priplula na pot, za katero upajo, da jih bo vodila do zaklada »One Piece«. Ne vemo, kaj naj bi to bilo, saj je najbolj varovana skrivnost avtorja Eiichira Ode.

Škoda, da je delov samo osem. Ne mine veliko časa, ko jih v miru pogledaš in ugotoviš, da je bil užitek prekratek. Tako dobre so. Ni bližnjic v pripovedi, še manj banalizacije in nepotrebnih prizorov. Čisto vse ima svoj namen. Ta se pokaže takoj ali kasneje, a je pomemben. Površnega gledanja vam ne priporočam. Če je sploh mogoče. Okolje, interpretacija igralcev in posebni učinki, teh zaradi moči likov ni malo, te preprosto potegnejo vase. Poleg tega proti koncu sezone spoznamo Chopperja, ki postane šesti član Luffyjeve posadke.

Netflix nadaljuje kakovostno gradnjo na dobrih temeljih, ki jih je postavil v prvi sezoni. V igralski zasedbi ni slavnih, toda izbrani dobro obvladajo svoj posel. Skoraj takoj dojameš, kakšnega značaja so liki, kaj jih opredeljuje in kakšna so njihova čustva. Igrana serija ni »risanka«, torej ni pretiranega dretja. Ravno tako niso pozabili na ravno pravšnjo dozo inteligentnega humorja. Ogled kajpada toplo priporočam.

Kaj: druga sezona fantazijsko pustolovske serije One Piece, katere naslov nima smisla prevajati v »edini kos«.

Kje: pretočnik Netflix.

Ocena 4,7: Z drugo sezono niso v ničemer pokvarili prve. Zgodba se nadaljuje z enako odličnostjo.

Priporočilo: Primerno za večino! Česarkoli res neprimernega v tej sagi ne boste našli,, čeprav je nasilje tokrat bolj nazorno prikazano!

The post Monkey D. Luffy se je vrnil. Niti za odtenek ni slabši. appeared first on Tehnozvezdje.

Približno sto let po državljanski vojni med frakcijami rodbine Targaryen, ko so bili uničeni zmaji in približno toliko let pred krvavo, nasilno in krviskrunsko Igro prestolov, se nam predstavita klateški mejni vitez Dunk (Peter Claffey) in njegov oproda Egg (Dexter Sol Ansell)! V Westerosu vlada relativni mir. Kralj Daeron II. Targaryen vlada Sedmim kraljestvom. Upor Črnega ognja pa je bil zatrt skoraj petnajst let prej.

Dunka spoznamo, ko pokoplje gospodarja, revnega viteza Sera Arlana, kateremu je služil kot oproda. V njegovi službi je bil od otroških let, zato ne ve, kako naprej. Prepriča se, da mu pripada naziv viteza, čeprav vanj nikdar ni bil povsem povišan. V preprostih oblačilih, s tremi konji, mečem in ščitom se odpravi v bližnje mesto, kjer ravno ta čas poteka turnir, da bi našel plemiča, ki bi mu podelil službo mejnega viteza. Na poti tja sreča plešastega dečka Egga, ki se mu, drugače ne morem reči, vsili za oprodo. Dunk je velik in močan, ne ravno neumen, a na trenutke morda malo neroden. Egg ne skriva pameti in obenem natančno ve, kaj hoče. Občutek imam, da bo zlahka viteza vodil do skupnega cilja. Kakršen koli ta že je!

Če boš zdržal prvih deset minut, potem boš zlahka zdržal tudi dobrih trideset minut, kolikor traja epizoda. Vsaj na začetku je dogajanje nekoliko počasno, morebiti za nekatere dolgočasno. Ni akcije, seksa, le nekaj dokaj nedolžne moške golote, da ne bi pozabili, »kje smo«. Okolje hitro postane domače. Podobno je onemu v Igri prestolov. Ljudje takisto. Humor tudi! Le da ni izrazit in zahteva, da natančno spremljaš dialoge.

V Pesmi ledu in ognja Vitez sedmih kraljestev predstavlja obrobno prigodo. Daleč od pomena Hiše zmajev, ki je bila jasen odgovor na ne najbolj domišljen konec serije Igre prestolov. Martin še vedno ni dokončal romanov, zato je to edini zaključeni del, ki ga poznamo. Na prvi pogled bi dejal, da želijo prepričati s preprosto zgodbo in prijateljstvom, namesto s spletkami, krvjo in nasiljem, tako dobro poznanimi iz dogajanja, sto let kasneje. Čisto brez krvi seveda ne bo šlo in kasneje se zgodba obrne v bolj mračne smeri. A daleč od tistega, česar smo vajeni.

Mladi bi zgodbo o naravnem odraslem, ki ga občasno rešuje pametni otrok, hitro sprejeli, a serija zaradi nekaterih neprimernih vsebin ni pisana na kožo otrokom. Ravno tako ne zagrizenim ljubiteljem fantazije. Dogajanje vse preveč spominja na legalizirano nasilje, ki smo mu priča vsak dan. Avtorji tokrat ciljajo na širšo množico in ne zgolj na zagrizene ljubitelje dela in lika Georgea R. R. Martina. Druga sezona je že potrjena, torej ne gre za muho enodnevnico.

Vitez sedmih kraljestev ob nekaterih spremembah zvesto sledi knjižnim predlogam. Igralska zasedba je popolna od vrha do dna, preprostejši, manj epski in manj mračno-temni ton pa je dobrodošla sprememba. Ni nujno, da je fantazija polna spletk, nadnaravnega in podobnega. Včasih je dovolj dober vitez, zanesljiv konj, star meč in zvesti oproda.

Kaj: Vitez iz sedmih kraljestev (A Knight of the Seven Kingdoms).

Kje: Televizijski program HBO in pretočnik HBO Max.

Ocena 3: Ni boja za oblast med člani rodbine Targaryen, ni zmajev in predvsem ni spletk. Kaj torej sploh še ostane? Dobro vprašanje. Prigode viteza, ki ni čisto pravi vitez, in oprode, ki ni čisto običajna oproda!

Priporočilo: Pričakuj, da bodo v naslednjih prizorih tudi manj »okusni« prizori. Nenazadnje smo v Sedmih kraljestvih, kjer so nekoč leteli zmaji in se kasneje dogajali množični poboji. Še pomniš »rdeče poroke«?

The post Takšne vrnitve v Westeros se najbrž nisi nadejal appeared first on Tehnozvezdje.

V tem izboru sem zbral različne zgodbe, od srhljivih nočnih mor, čustvenih ljubezenskih dram in epskih bitk robotov do drznih animiranih pustolovščin. Seveda znotraj žanra znanstvene fantastike, fantazije in nadnaravnega! Ponudba je zanimiva in bo zagotovo popestrila prvi mesec v novem letu!

Spider-Man: Potovanje skozi Spider-svet (Spider-Man: Across the Spider-Verse)

Miles Morales se vrača v nadaljevanju animirane uspešnice, ki je na novo definirala superjunaški žanr. Po ponovnem snidenju z Gwen Stacy se Miles poda na potovanje skozi neskončno mrežo vzporednih vesolj, kjer se zberejo številne različice. Vsaka s svojo zgodbo, močmi in odgovornostjo. Ko se pojavi nova, izjemno nevarna grožnja, se razidejo v pogledih, kako jo ustaviti. Miles se znajde na nasprotni strani in mora sam ugotoviti, kaj pomeni biti pravi Spider-Man. Film združuje čustveno globino, sodobno animacijo in napeto zgodbo o odraščanju, izbiri in žrtvovanju.

Film o emojijih (The Emoji Movie)

Globoko v notranjosti pametnega telefona, v barvitem mestu Tekstopolis, živijo emojiji. Majhni simboli, ki vsak dan pomagajo izražati čustva uporabnikov. Vsak emoji ima eno samo nalogo in en sam izraz, razen Genea, ki je drugačen: sposoben je izražati celo paleto čustev. Ker v svetu popolnosti ni prostora za napake, Gene skupaj s svojim zvestim prijateljem Hi-5 in skrivnostno hekerko Jailbreak pobegne na pustolovščino skozi aplikacije telefona. Na poti odkrijejo pomen prijateljstva, sprejemanja drugačnosti in poguma, ko se znajdejo pred grožnjo, ki lahko izbriše njihov svet za vedno. Zabavna in barvita animacija, namenjena predvsem mlajšim gledalcem.

Pet noči pri Freddyju (Five Nights at Freddy’s)

Filmska priredba kultne grozljive videoigre prinaša srhljivo zgodbo o preživetju. Mike, mladenič v finančni stiski, sprejme službo nočnega varnostnika v zapuščeni restavraciji Freddy Fazbear’s Pizza. Kar se sprva zdi preprosta naloga, se hitro spremeni v nočno moro, saj animatronske lutke po temi oživijo in skrivajo mračno preteklost. Vsaka noč je bolj nevarna od prejšnje, Mike pa se mora soočiti z nadnaravnimi silami in lastnimi travmami. Film stopnjuje napetost s temačno atmosfero in počasnim razkrivanjem grozljive resnice.

Serija filmov Somrak (Twilight Saga)

Romantična fantazijska saga spremlja najstnico Bello Swan, ki se po selitvi v zaspan kraj Forks zaljubi v skrivnostnega Edwarda Cullena. Kmalu odkrije, da je Edward vampir. Nesmrten, nevaren in razpet med ljubeznijo ter nagonom. Njuna prepovedana romanca sproži verigo dogodkov, ki Bello pahnejo v svet vampirjev, volkodlakov in večnega spopada med strastjo in nevarnostjo. Serija filmov združuje romantiko, nadnaravne elemente in dramo ter je zaznamovala celo generacijo gledalcev.

Serija filmov Transformerji (Transformers)

Epska znanstvenofantastična akcija pripoveduje o starodavni vojni med dvema rasama robotov s planeta Cybertron. Junaškimi Avtoboti in neusmiljenimi Deceptikoni. Njihov spopad se preseli na Zemljo, kjer se usoda človeštva nepričakovano poveže z mladeničem Samom Witwickyjem. V njegovih rokah se skriva ključ do neizmerne moči, ki bi lahko odločila izid vojne. Filmi združujejo eksplozivno akcijo, spektakularne vizualne učinke in humor ter odpirajo vrata v mogočen robotski svet.

Andron: Črni labirint (Andròn – The Black Labyrinth)

V distopični prihodnosti leta 2154 se skupina mladih zbudi ujeta v temačnem, neskončnem labirintu brez spomina na svojo preteklost. Andronov črni labirint je poln smrtonosnih pasti, skrivnostnih simbolov in psiholoških preizkušenj. Medtem ko se borijo za preživetje, postopoma spoznavajo, da so del krutega eksperimenta, ki ga nekdo spremlja za zabavo in stave. Film združuje znanstveno fantastiko, triler in družbeno kritiko ter zastavlja vprašanja o svobodni volji in človeški krutosti.

Do zadnjega diha (Breathe)

V bližnji prihodnosti Zemlja postane neprimerna za življenje zaradi pomanjkanja kisika. Maya in njena hči sta prisiljeni živeti v izoliranem podzemnem bunkerju, kjer je vsak vdih dragocen. Njuno rutino prekine prihod skrivnostnega para, ki trdi, da pozna Mayinega moža. Toda ali jima lahko zaupata? Napet triler, ki združuje akcijo, paranojo in čustveno dramo, raziskuje meje zaupanja in materinskega nagona v svetu, kjer je preživetje največja vrednota.

Sovražno nebo (Fighting the Sky)

Ko se po vsem svetu začnejo pojavljati nerazložljivi zvoki z neba, se strokovnjak za neznane leteče predmete skupaj z ekipo raziskovalcev poda na nevarno misijo. Njihov cilj je odkriti izvor skrivnostnih signalov, ki bi lahko nakazovali stik z nezemeljsko inteligenco. Med znanstvenimi odkritji in osebnimi konflikti se razkrije resnica, ki lahko za vedno spremeni človeško razumevanje vesolja. Film združuje znanstveno fantastiko, teorije zarote in napeto preiskovalno zgodbo.

The post Filmi, ki bodo pritegnili tvojo pozornost appeared first on Tehnozvezdje.

Tokratni izbor prinaša pregled pripovedi, ki temeljijo na domišljiji, a se dotikajo resničnih tem. Zgodbe se gibljejo od ljubezni v skritem laboratoriju do bojev s sovražniki, ki iz sesanja energije ustvarjajo popolno iztrebljanje. Vmes najdemo vzpon in padec mobilnega giganta, redko junaško odpravo skozi izgubljene dežele in tekmo s časom v svetu, kjer je življenje odmerjeno v minutah. Skupaj ustvarjajo mozaik tem, ki razkrajajo meje med žanri in prikazujejo, kako različni ustvarjalci razumejo prihodnost, čudežno in neznano.

Oblika vode (The Shape of Water)

Življenje osamljene čistilke v tajnem vladnem laboratoriju se obrne na glavo, ko naleti na skrivnostno luskasto vodno bitje, zaprto v velikem akvariju. Bitje ni zgolj poskusni objekt, med njima se razvije tiha čustvena vez, ki preseže razumevanje okolice. Ko izve, da grozi njegova usmrtitev, zbere pogum in s pomočjo prijateljev pripravi tvegan načrt za pobeg. Dogajanje, postavljeno v Baltimoru v šestdesetih letih, združuje fantastične elemente, politično paranojo in intimno ljubezensko zgodbo. Film režiserja Guillerma del Tora ostaja ena najzanimivejših sodobnih pravljic. IMDb ocena: 7,3

Alita Bojni angel (Alita Battle Angel)

V prihodnosti Alita odpre oči v kovinskem telesu brez spomina na svoj izvor. Znanstvenik Ido jo sprejme pod streho in ji pomaga razumeti svet razpadajočega mesta, kjer se prepletajo robotika, kriminal in ostanki stare civilizacije. Medtem ko se privaja na novo življenje, ob podpori prijatelja Huga postopoma odkriva svojo preteklost. S tem pridejo na dan tudi edinstvene bojne sposobnosti, ki jih premore le nekaj izbranih. Ko se nad njo zgrnejo sovražniki, povezani z vplivnimi silami iz sence, mora sprejeti odločitev o svoji vlogi v svetu. Film združuje akcijo, čustveno rast in razmislek o meji med človeškim in umetnim. IMDb ocena: 7,3

V izgubljenih deželah (In the Lost Lands)

Kraljica v obupu poišče pomoč mogočnega bitja, čarovnice Gray Alys, ki naj bi zanjo našla starodavno magijo v divjini izgubljenih dežel. Čarovnica se skupaj s popotnikom Boycem poda na nevarno pot skozi negostoljubno deželo, kjer naletita na človeške in nadnaravne nasprotnike. Skozi zaporedje preizkušenj razkrivata skrivnosti in motive tistih, ki želijo preprečiti dosego njenega cilja. Zgodba temelji na kratki pripovedi Georgea R. R. Martina in prepleta temačno vzdušje, boj za preživetje ter vprašanje cene, ki jo prinaša moč. IMDb ocena: 4,7

Trgovci s časom (In Time)

V svetu prihodnosti je čas edina valuta in ljudje po petindvajsetem letu ne ostanejo mladi zaradi genetike, temveč zaradi ekonomije, ki jim v ramah prikazuje preostale minute življenja. Revni mladenič nepričakovano prejme stoletja časa in s tem vzbudi pozornost oblasti. Ko ga po krivem obtožijo umora, pobegne s premožno dedinjo, ki ji je bežanje prvič v življenju dalo občutek svobode. Skupaj poskušata razkriti nepravični sistem, ki bogatim omogoča nesmrtnost, revne pa obsodi na nenehen boj za naslednjo minuto. Film združuje akcijo in družbeno kritiko. IMDb ocena: 6,7

BlackBerry

Film se osredotoča na skupino inženirjev in vizionarjev, ki v začetku novega tisočletja ustvarijo prvi pametni telefon, ki postane globalni fenomen. Njihova inovativnost sproži revolucijo v komunikaciji, hkrati pa odpre vrata ambicijam, sporom in napakam, ki vodijo v hiter zaton. Pripoved prikazuje preplet tehnološkega idealizma in poslovne realnosti, ki ne dopušča omahovanja. Vzpon podjetja spremlja neizogiben padec, ko konkurenca postane agresivnejša, njihovi notranji spori pa preglasijo osnovno vizijo. Zgodba je opozorilo o tem, kako hitro se tehnološki svet obrne proti tistim, ki ga ustvarjajo. IMDb ocena: 7,3

Najmračnejša noč (The Darkest Hour)

Zgodba spremlja skupino mladostnikov, ki se znajdejo sredi nenadne invazije nezemeljske sile v Moskvi. Nevidni napadalci izsesavajo energijo iz vsega, kar jim pride na pot, zato se mesto v nekaj urah spremeni v opustošeno območje. Pet prijateljev poskuša najti zatočišče in hkrati razumeti naravo sovražnika, ki ga ni mogoče videti, slišati ali mu ubežati. Na njihovi poti se prepletata občutek popolne nemoči in želja po preživetju. Film združuje napetost, elemente znanstvene fantastike in prikaz preživetja v svetu, kjer običajna pravila ne veljajo več. IMDb ocena: 4,9

Rdeči (Red One)

Dogajanje se začne tik pred božičem, ko ugrabijo Božička, znanega pod kodnim imenom Rdeči Ena. Vodja varnosti na severnem tečaju Callum Drift je tisti, ki mora poskrbeti za njegovo rešitev. Ker so okoliščine izjemno zahtevne, se mora povezati z Jackom O Malleyjem, slavnim in nepredvidljivim lovcem na glave. Kljub medsebojnemu odporu začneta slediti namigom po vsem svetu in odkrivati širšo zaroto. Film prinaša mešanico akcije, humorja in prazničnega vzdušja ter pokaže, kako neobičajna zaveznika poskušata rešiti najbolj simbolično osebnost decembra. IMDb ocena: 6,2

The post Če misliš, da si videl vse, potem pomisli še enkrat! appeared first on Tehnozvezdje.

Težko je najti način, kako se znebiti vtisnjenih podob. Karkoli si že misliš o dosedanjih sezonah, imaš Cavilla skoraj gotovo v lepem spominu. Ženske bi še dodale, da si je bilo lepo spočiti pogled na njem. Liam … prvo, kar mi pade na pamet: dober fant, ki bi ga vsaka rada imela za zeta. Se mar motim? Ne vem, ali se bom znebil tega stereotipa. Gotovo pa pomaga, da je v četrti sezoni poleg znanih likov, Yennefer, Ciri in Jaskierja, cel kup novih, morda celo do zdaj najboljših likov, in da vsa teža zgodbe ne sloni več na starih. Yennefer in Veščec se skupaj pojavita le enkrat.

Na prvem mestu je sadistični lovec na glave Leo Bonhart. Spreten in izjemen borec za zabavo lovi veščece ter zlahka opravi z bolj običajnimi barabami. Nagravžen in krvav, a njegovi prizori bojev so najmanj na ravni Veščečevih. Najame ga še en novinec, vohunski mojster Stefan Skellen, da izsledi in ubije Ciri kot del zarote za konec vladavine cesarja Emhyrja. Ciri potuje s skupino tatov, Podganami, medtem ko jo išče Veščec s sopotniki. Jaskierju in Milvi se pridružita škrata Zoltan in Percival ter vampir Regis. Medtem Yennefer zbira vojsko in skuša na plano zvabiti čarovnika Vilgefortza.

Ne bom veliko izdal, če omenim, da je v prizorih kar nekaj nedoslednosti. Bojevniki v težkih oklepih ne morejo skakati in lahkotno tekati naokrog, za kaj takega so preprosto pretežki. Ravno tako je neumno pomisliti, da meč prebode ploščo oklepa ali da kogarkoli nokavtiraš, če ga s pestjo udariš v čelado. Kar nekaj je tudi neumnih in nepotrebnih smrti, da klasičnih klišejev niti ne omenjam. Zakaj se nekdo odloči napasti drugega, ki mu ne predstavlja nikakršne grožnje? Zakaj ne uporabi orožja, ki ga ima, in ga kasneje uporabijo proti njemu? Veš, o čem govorim, o tem, da so dobri že na kolenih, potem pa se čudežno poberejo in zmagajo. Ampak če nisi pretirano pozoren ali tečen, te to verjetno ne zmoti.

Ne glede na kritike je nekaj jasno: Netflix je v serijo vložil konkreten kup denarja. Če kje, se to vidi v kakovostni produkciji. Po stari navadi je tudi finale četrte sezone dvoumen, kar je razumljivo, saj je predvidena še peta, v kateri se bo zgodba, takšna, kot so jo zastavili, zaključila. Brez dvoma je četrta sezona boljša od tretje in temu primerno vrednejša ogleda. Žalostno pa je, da dobre stvari samo dajo vedeti, kolikšen je bil potencial. Serija bi bila odlična, če bi se preprosto držali izvornega gradiva, če bi imeli od začetka bolj koherentno vizijo tega, kar so želeli, če bi bolj pazili na izbiro igralcev in pisanje scenarija ter tako naprej…

Kaj: četrta sezona Veščeca (The Witcher)

Kje: pretočnik Netflix

Ocena 3: Po drugi in tretji sezoni z rahlo zmedenima zgodbama in konflikti se četrta skuša približati izvornemu gradivu, hkrati pa k pripovedovanju pristopa nekoliko bolj igrivo.

Priporočilo: Kri šprica v potokih, nekaj malega je grdega govorjenja, medtem ko pri prikazih spolnosti niso pretiravali. Takšna serija ni primerna za najmlajše ali za ljudi z občutljivimi želodci.

The post Sprijazni se, da je Liam obul Henryjeve škornje! appeared first on Tehnozvezdje.

Preproste zgodbe so pogosto najboljše. Toliko bolj, če govori o sprejemanju drugačnosti in prijateljstvu. Čemu bi zapletali, iskali globlje pomene, ko je marsikaj sila preprosto. Torej, od pamtiveka nas pred demoni ščitili harmonija oziroma magična bariera Honmoon med našim in svetom demonov, ki jo ustvari in vzdržuje trio pevk, lovk na demone. Če pade njihova priljubljenost, se pojavijo razpoke in demoni, ki se hranijo z dušami, se lažje prebijajo v našo realnost. Aktualne lovke Rumi, Mira in Zoey so članice K-pop skupine Huntr/x. So tik pred tem, da jim uspe za vedno ločiti svetova, ko na sceno stopi fantovska skupina Saja Boys. Ker so postavni in dobro pojejo, postajajo vse bolj priljubljeni, s čimer slabijo bariero. To je tudi njihov namen, saj so demoni. Puncam so všeč. A preden dojamejo, kaj so in kakšno grožnjo predstavljajo, se na hitro še skregajo. Takrat pride na dan, da ima Rumi v sebi kanček demonske krvi. Še dobro, kajti brez drame in pocukranega zaključka ne gre.  

Film je posnet v slogu vzhodnjaških risank (anime) z oblico rožnatih in vijoličnih tonov, ki je všeč mladini po vsem svetu. Ni dvoma, da sta ta žanr in korejski glasbeni slog K-pop tamkajšnji najboljši izvozni artikel. Brezhibni videz in obnašanje trojice pevk v ravno pravih presledkih prekine njihova razposajenost, občutek za humor, ki je blizu mladim, in predvsem značilni groteskni obrazi, reka pokovke iz oči in podobna tipična animacija, zaradi česar je vse skupaj še toliko bolj zanimivo. Čeprav bi bila zgodba težko bolj banalna, je vseeno zanimiva in dovolj dinamična, da sredi filma ne zaspiš zaradi dolgočasja. Še na nekaj uspeh te risanke opozarja. Da so otroci še posebej lačni novosti in naveličani vse bolj generičnih umotvorov zahodnih animacijskih studiov, ki namesto da bi ustvarili nekaj novega, vse pogosteje reciklirajo stare ideje.

Film ni pisan na kožo starejšim i zahtevnejšim gledalcem. Ampak to ne pomeni, da si ga tudi ti ne bi smeli vzeti čas ogledati. Ker je postal, sicer nekoliko nepričakovano, eden večjih hitov na Netflixu. Potrditev za to pa je ravno osrednja skladba Golden, ki je dosegla 2. mesto na lestvici Billboard. Nasploh je glasba na zelo visoki ravni. Še nekaj ponudi starejšim. Okno v svet tistega, kar je všeč in na kar »tripa« današnja mladina. Če se želite pogovarjati z domačim najstnikom, potem ga vsaj skušajte razumeti. Ali pač uživajte v glasbi, katere je v filmu na pretek.

Kaj: animirani film za mlade KPop Demon Hunters

Kje: pretočnik Netflix

Ocena 4: Že res, da je zgodba pocukrana in nadvse preprosta, a zadene bistvo: da se je vredno boriti proti zlu in za prijatelje! In »muzika« sploh ni slaba.

Priporočilo: Primerno za starejše od 10 let, a zna prijetno presenetil tudi mnoge starejše. A če že vihate nosove, potem je na mestu naslednje: včasih je dobro vedeti, kaj (in zakaj) imajo radi vaši najstniki.

The post Zaboga, a to gledajo naši otroci?! appeared first on Tehnozvezdje.

Nekoč so z lutkami oživili tuja bitja. Ne z računalniki. Nekateri se boste strinjali, da je bil Yoda pristnejši takrat, ko mu ni bilo treba reči: »Zaslužna za mojo upodobitev gmota iz elektronike in žic je, hmmm.« Prepričan sem tudi, da bi bila serija Farscape drugačna, ako ne bi slonela na lutkah. Podobnih primerov je še veliko, toda hkrati ni moč zanikati napredka. Lutkarje (in še koga) so po zaslugi sposobnosti in predvsem nižjih stroškov zamenjali najprej animatorji in v zadnjem času vse bolj umetna inteligenca. Z izjemo že omenjene serije Temni kristal: Doba upora, v kateri so se lutka za kratek čas vrnile.

Fantazijsko zgodbo si je zamislil Jim Henson, ki je film, ki velja za prvega pomembnejšega, v katerem niso nastopali igralci, daljnega leta 1982 tudi režiral. Jen in Kiri iz rase Gelflingov si prizadevata za obnovitev ravnovesja na planetu Thra in uničenje zla, ki ga poosebljajo Skeksisi. To dosežeta tako, da ponovno združita razklan kristal.

Leta 2019 se je zgodbe lotil še Netflix s pripovedjo predzgodbe, na način, da je dogajanje razumljivo, četudi filma niste gledali. Nenazadnje je od takrat preteklo veliko časa. Ponovno je v ospredju klasičen zaplet med dobrimi in slabimi fanti. Luštni Gelflingi Rian, Brea in Deet, potem ko odkrijejo strašno skrivnost, spodbudijo upor proti pokvarjenim Skeksisom. Ugotovijo, da to, kar počnejo, ogroža prihodnost planeta.

Zanimivo je, da jo pet let po ukinitvi navdušenci uvrščajo med najboljše vseh časov. Zamerijo Netflixu, da je našel »biser«, naredil nekaj odličnega, kar navduši in obenem zasvoji, nakar »meni nič, tebi nič« ukinejo serijo, še preden zgodba dobi zaslužen konec. Razlog za odličnost in (verjetno) ukinitev so lutke, ki so oživile kompleksen svet, primerljiv s svetovi produkcijsko najbolj veličastnih fantazijskih. Res škoda, da nagrade in odlične kritike niso bile dovolj, saj bi glede na običajne produkcijske čase verjetno spremljali tretjo sezono.

Da ne govorim kar tja v tri dni, se zlahka prepričate sami. Originalni film in deset delov serije si najpreprosteje in najhitreje ogledate na Netflixu. Oziroma najdete na običajnem mestu, ki ga na tem mestu označujem z oznako »SAJVEŠKJE«!

The post SPREGLEDANO Temni kristal: Ko računalniki še niso vsega uničili   appeared first on Tehnozvezdje.