Doseči ali celo preseči uspeh Igre prestolov je gotovo cilj, ki so si ga zastavili pri HBO-ju. Vendar je očitna domačnost okolja in zgodbe lahko ovira, zaradi katere ga morda ne bodo dosegli?
Ni dvoma, da je nova serija produkcijsko odlična. Tudi ko gre za igralce. Čeprav so večini manj poznani, izjema je Matt Smith (Doktor Who), njihova predstava v nobenem trenutku ni pod vprašajem. Posebni učinki, večinoma animacije zmajev, so ravno tako na visoki ravni. Okolje je popolno. Kostumi odlični. Kaj me potem moti? Nič. Le na trenutke sem se vprašal, ali ne gledam morda eno od epizod Igre prestolov. Tako domače je vse skupaj! Velika težava? Je in ne. Domačnost je lahko prednost, a če naslednje epizode ne bodo prinesle svežine, nečesa novega in drugačnega, se morda spremeni v slabost.
Kot vedno je začetek namenjen spoznavanju in razumevanju okolja. Ker je povedano marsikaj iz preteklosti rodbine Targaryen, je pozornost zapovedana. Slabih deset let pred začetkom »zgodbe« je ostareli kralj sklical zbor lordov, na katerem so nekako odločili, da ženska ni primerna za železni prestol. Za kralja so okronali vnuka Viseryja (Paddy Considine) namesto vnukinje princese Rhaenys Targaryen (Eve Best), čeprav je bila slednja starejša. Tako so preprečili državljansko (družinsko) vojno. Kot kaže, ne za dolgo. Kralj Visery še nima moškega potomca, zato je prestolonaslednik njegov mlajši brat princ Daemon Targaryen (Matt Smith). To bi se lahko spremenilo, saj je kraljica tik pred porodom. Žal se veseli dogodek tragično konča in ker se Daemon izkaže za neprimernega za kraljevsko vlogo, je Visery prisiljen v drastično odločitev. Za dediča določi edino hčer princeso Rhaenyra Targaryen (Emma D’Arcy), ki ji zaupa resnico o rodbini in strašno prerokbo. Namig. »Zima prihaja«. Častihlepni in v dno duše pokvarjen Daemon se kakopak s tem ne bo strinjal in oder za državljansko vojno je pripravljen!
Kako se bo iztekla, pravzaprav vemo, kajti dejstva so bila večkrat povedano v Igri prestolov. V plesu zmajev bodo ti izumrli, a bo rodbina jezdecev zmajev kljub temu vladala še skoraj dvesto let. Dokler Robert Baratheon ne bo s prestola vrgel zadnjega izmed njih. Norega kralja. Serija nam glede tega ne more pokazati ničesar novega, lahko pa nam izda podrobnosti likov in dogodkov. Na tem se bo lomilo, ali bo uspešna ali ne. HBO obenem stavi na varne karte. Izkorišča vire, ki jih je ustvaril za Igro Prestolov. To me (vsaj) malo moti. Dvesto let je dolgo doba, v kateri se lahko marsikaj spremni. Vsaj moda, če nič drugega. A če odštejem zmaje, ki imajo v novi serije nekoliko večji pomen, je drugo izredno domače. Pozabili niso niti na pristne orgije v bordelu in nasploh prizorov seksa. Estetika in nazornost sta enaki. Kakopak drugače so nazorni tudi prizori nasilja. Občasno je krvi preveč in takšne scene niso nič kaj »okusne«. Priznam, ob mrcvarjenju kraljice sem raje pogledal proč.
Več razlogov govori v prid novi seriji. Izredna priljubljenost Igre prestolov. Neprepričljiva osma sezona, ki je pustila dolg do gledalcev, ki ga lahko HBO z novo serijo poplača. Izredna globina likov in dogodkov v sedmih kraljestvih Zahodnega. Zmaji. Teh seveda ne smemo pozabiti, saj so vedno magnet za gledalce. Podnapisi v slovenščini, ki jih marsikdo pogreša pri drugih serijah, predvsem onih na Disney+ in Netflixu. In še en. Trenutno v etru ni ničesar vsaj približno tako zanimivega in kakovostnega. Če lahko, potem poglejte nekaj delov.
Kaj: Zmajeva hiša (House of the Dragon)
Kje: pretočna storitev HBOmax in vsak ponedeljek na programu HBO
Ocena 3: Težko je soditi po eni sami epizodi, toda pričakoval sem več. Čeprav slabih 200 let pred rojstvom matere zmajev je vse tako, kot bi spet gledal Igre prestolov, toda kakovost serije kljub temu ni vprašljiva v nobenem trenutku.
Priporočilo: Pretirano nazorni prikazi sekanja udov in glav, razprtje matere, da bi rešile dete in znane orgije v bordelu Kraljevega pristanka pomenijo, da ni za vse starosti.
Brez komentarjev