Google in Ministrstvo za digitalno preobrazbo sta podpisala sporazum, po katerem bo prvi (so)financiral program za »krepitev digitalne preobrazbe Slovenije na področju raziskav umetne inteligence in socialnega podjetništva.« Ameriška multinacionalnka bo prispevala dva milijona evrov in pol, slovenski minister Mark Boris Andrijanič pa je to ocenil za »zgodovinski dan.«
Ko sem še v televizijskem Dnevniku slišal, da »Google Slovenijo dobro pozna, saj je že l. 2013 začel snemati njene ulice za storitev Ulični pogled (Street View),« sem lahko samo še zavzdihnil. Govora je o podjetju, ki »ve« verjetno največ na tem svetu, in to ne primarno zaradi snemanja med vožnjo po ulicah in cestah. Toda, ostanimo pri tematiki.
Google bo v prihodnjih dveh letih omenjeni znesek prispeval »kot del prizadevanj za pomoč pri ustvarjanju digitalnega, vključujočega in trajnostnega okrevanja slovenskega gospodarstva.« Tako pravi sporočilo za javnost po slovesnem podpisu. Milijon evrov bo šel za raziskave in izobraževanje na področju umetne inteligence v Sloveniji. Naslednji milijon bo šel za krepitev slovenskega ekosistema socialnega podjetništva in še pol milijona za podporo podjetnikom z omejenimi možnostmi. Katera od treh alinej se lahko uvršča v kategorijo »digitalne preobrazbe« in zakaj bi bilo nekaj fičnikov za običajno spregledane podjetnike (četudi dobrodošlih) zgodovinskih, težko razberem. Še bolj pa me pri taka dogovarjanja in javna podpisovanja motijo v drugem kontekstu.
Slovenska politika zadnja leta, ne glede na barvo vlade, izjemno rada roma na obiske k tehnološkim velikanom, jih vabi v goste ali zanje prireja zakonodajo, da bi ti le blagovolili ponujati storitve pri nas. Nikoli pa ne upa od teh istih podjetij zahtevati spoštovanja slovenskih zakonov in kupcev, ki so prisiljeni uporabljati storitve in naprave z vmesniki v angleškem jeziku ter iskati načine, kako sploh priti do marsičesa, kar v Sloveniji »uradno ni na voljo.« In ne razmišlja, ali niso morda storitve s priložnostnimi delavci, četudi na prvi pogled prijaznejše in cenejše, dolgoročno škodljive. Podpisuje pogodbe za zneske, ki so glede na prihodke ameriških korporacij smešni, in hkrati sama zapravlja podobne vsote samo z razdeljevanjem denarja prek razpisov z nenavadnimi postavkami, prijateljskih povezav, financiranja dvomljivih projektov in še česa.
Državi sploh ne bi bilo treba podpisati pogodbe z Googlom. Od njega bi denar lahko pobrala brez kakršnega koli dogovarjanja in prilizovanja, če bi obdavčila njegov oglaševalski posel in »poobjavljanje« člankov domačih medijev. Morda pa tudi naložila kakšno kazen zaradi izkoriščanja prevladujočega položaja. Sosednja Italija je natanko to multinacionalko (in vsaj v enem primeru zraven še Apple) letos že večkrat oglobila, ker je omejevala konkurenco, zlorabljala uporabniške podatke in podobno. V Sloveniji noben regulator ne razmišlja, da bi sprožil kakšno tovrstno preiskavo.
Država bi morala od tehnoloških velikanov marsikaj zahtevati ali jim izdajati kazni, ne pa jih prositi vbogajme.
Edina poteza vladajočih struktur v smer postavljanja po robu brezbrižnim in pišmeuhovskim ponudnikom v zadnjem času pa je poziv avtomobilskim proizvajalcem, naj poslovenijo uporabniške vmesnike. Vendar je tudi to zgolj prijazno opozorilo, ne denimo zakon in kakšna druga oblika resnejše prisile. Obenem nihče ni (javno) pisal Applu, naj naredi enako v operacijskih sistemih iOS in MacOS. Čeprav o tem govorimo že leta, ima podjetje v Sloveniji zgleden tržni delež, še posebej pri telefonih, njegove naprave pa ne sodijo ravno v nižji cenovni razred. Prav tako se vsem očitno zdi v redu, če Netflix in podobni ponudniki ne ponujajo podnapisov in sinhroniziranih risank. Pri storitvah, ki niso na voljo, od ponujanja digitalnih vsebin do finančnih, je v tej državi vedno prvi instinkt iskanja krivcev v domačih ustanovah, namesto, da bi jasno pokazali na nedvoumno ignorantski odnos vodilnih globalnih igralcev.
Seveda pa se lahko fotografiramo in besedičimo o zgodovinskih sporazumih, ko uspemo utrgati kakšno drobtinico z bogataševe mize.
Naslovna ilustracija: DepositPhotos
- Eden najboljših mesecev za električna vozila doslej 
- Amazonova akcija še pred črnim petkom 
- Pametne ure Huawei Watch GT 6 z zanimivo novostjo – virtualnim merilnikom moči, ki bo navdušil številne kolesarje. 
- Nikamor ni treba za plačilo položnice! 
- SPREGLEDANO Firefly: Res škoda, da so nam blagovolili samo eno sezono 

 
		 



Se zelo strinjam s povedanim. Ne bi rekel, če bi šlo za prenos kakšne Googlove napredne tehnologije za umetno inteligenco, ali podobno, kakšne strašne algoritme. Ampak tega seveda ne bodo (iz)dali.
Predvsem bi Slovenija morala veliko bolj slediti razvitim Evropskim državam in veliko bolj podpirati svobodno in dprtokodno programsko opremi in zahtevati uporabo odprtih in prostih formatov in standardov. Danes je državna uprava vse preveč ujetnik big tech multinacionalk iz ZDA in zahtevanje uporabe odprtih standardov (recimo za pisarniške dokumente OpenDocument Fromat) bi vsaj omililo to odvisnost od big tech monopolistov in omogočilo enakopravno možnost ostalim. Slovenija bi se prav tako kot recimo nova Nemška vlada zavezati principu “javni denar, javna koda” (Public Money, Public Code: https://publiccode.eu/) in prenehati sprejemati denar zasebnih podjetij, ki vedno pride z veliko vrvicami, ki bolj koristijo posameznim zasebnikom, in so ponavadi le v škodo državljanom. Ampak ja, dokler bodo digitalno politiko države vodili taki skorumpirani lobisti zasebnih podjetij kot je Boris Andrijanič, bomo na žalost še naprej ostajali (digitalni) hlapci tujih multinacionalk 🙁