Zoe je super, ampak kje so še kakšni večji električni avti in polnilnice zanje?
Matjaž Ropret 22. junija 2019 ob 06:58

»Kaj pa Zoe?« Tako vprašanje sem dobil skoraj vedno, ko je stekel pogovor o električnih avtih. Renaultov e-Clio je pač postal skoraj sinonim in je tudi v Sloveniji najbolje prodajani med vsemi avti, ki vozijo izključno na baterije. Novembra prihaja nov, s še večjo baterijo in tudi bistveno izboljšano tehnologijo ter še čim. Pridružili se mu bodo še nekateri novinci in za dnevne migracije ter izlete bodo vsi po vrsti odlični. Kaj pa za daljša potovanja?

Najprej nekaj o novem Zoeju. Oblika je podobna prejšnji, a vseeno dovolj drugačna, da bo avto prepoznaven. Pravijo, da ima bolj ugledne lastnosti in »še bolj zanesljivo sedi na cesti.« Meni se predvsem zdi, da je malenkost manj napihnjen in da s tem daje rahlo športnejši vtis. Mogoče so tudi zato zanj razvili še močnejši motor, ki od sebe da 100 kW moči. Pravijo, da za hitrejše pospeševanje in boljšo odzivnost, vendar številk ne razkrivajo, tako da ne vemo, kakšen je pospešek do 100 km/h, niti ne, kakšna je končna hitrost. Bo pa imel Zoe še opcijo »starega« 80-kilovatnega motorja, s katerim bo malo počasnejši in verjetno tudi cenejši. Aha, cen še ne poznamo, dvomim pa, da se bodo znižali v primerjavi s »starim«. Bilo pa najbrž najbolj smiselno, če bi se pri Renaultu odrekli vsiljevanju najemanja baterije in preprosto vsakemu kupcu prodali cel avto.

Baterija je največja v modelih Zoe. V kapaciteti, ne pa tudi fizično, ker po merah je enaka ko prej. Le da je prejšnja premogla 41 kWh (nadgrajena, začetna jih je imela samo 22), nova pa vsebuje za 52 kWh energije in to po testu WLTP zadošča za 390 km dosega. Realno jih pričakujem okrog 300, kar je vsekakor več kot dovolj za vsakodnevno prevažanje v službo in nazaj domov, tudi če se avto vmes ne polni, pa še na kakšen opravek spotoma ali popoldne. Pa tudi za večino enodnevnih izletov po Sloveniji in sosednjih pokrajinah bi morali biti dovolj. Na domači »hitri« polnilniki s sedmimi kilovati (v bistvu 7,2) se bo Zoe napolnil v dobrih devetih urah. Po domače – čez noč. Na javnih polnilnicah pa gre nekako takole. Na taki z 11 kW moči Zoe v dveh urah pridobi za 125 km dosega. Če polnilna postaja zmore 22 kW, se zgornji čas razpolovi ali pa dodan doseg podvoji. Polnilnica z enosmernim tokom in močjo 50 kW, pa v pol ure napolni za naslednjih 150 km. Spet je treba te številke jemati nekoliko z rezervo.

Tehnologija je zdaj na ravni, kot se za električni avto spodobi. Luči so zgolj še s svetečimi diodami, adijo potratne halogenke. Voznik bo v vsakem primeru deleže desetpalčnega zaslona namesto analognih merilnikov, na sredini pa bo kraljeval pokončno postavljen 9,3-palčni zaslon, tak kot v novem Cliu, tudi s povsem novim uporabniškim vmesnikom infozabavnega sistema. Na avto pa se bo mogoče povezati s telefonom (Renault Easy Connect), koristi pa bodo (med drugimi): preverjanje napolnjenosti in stanje polnjenja akumulatorja, programiranje polnjenja ob presežni ponudbi, vklop ali programiranje ogrevanja ali klimatske naprave, prikaz dosega na zemljevidu. Med vožnjo pa bo telefon zagotavljal prometne informacije navigaciji, ki se sicer znova zanaša na zemljevidi TomTom. Potem bo tu še cela plejada asistenčnih sistemov in nasploh bo Zoe (končno!) v vseh pogledih moderen in poželjiv. Ampak …

Problema sta dva. Tako Zoe kot Peugeot 2008, ki so ga prav tako predstavili ta teden in naj bi imel dobrih 300 km dosega (ob stokilovatnem motorju), pa tudi večina ostalih, se težko zares kvalificira za družinski avto. Prostora za starša in dva otroka v kabini še nekako je, a ne na pretek. Prtljažnika pa je absolutno premalo za odhod na nekajdnevno potovanje, kaj šele na morski ali snežni dopust. Tudi za na pot na letališče z nekaj kovčki bi šlo kar na tesno, mogoče sploh ne brez strešnega kovčka.

Toda še večja težava bi bila vmes polniti baterijo. Vzemimo, da je treba na letalo v Benetke ali Treviso, ker pač z Brnika ni pravih povezav. Do tja bi novi Zoe najbrž ravno prišel, prav veliko energije pa v njem ne bi ostalo. Ne vem natančno, koliko je po poti polnilnic, prav veliko pa zagotovo ne, in tudi časa za tovrstne postanke običajne ne. Za kakšne polnilnice na parkiriščih ob letališču tudi ne vem, a tudi če bi bile, bi moral obstajati še sistem, da bi nekdo odklopil avto, ko bi se napolnil, ga premaknil drugam, potem pa njegovo lokacijo sporočil uporabniku, pa še omogočil enostaven in hiter prevzem ključa ob vrnitvi. Nisem še slišal, da bi kaj takega obstajalo. Štiridnevno potovanje, med katerim družina spi v (pogosto sijajnih in ne predragih) majhnih hotelih ali penzionih, si ogleda nekaj znamenitosti in obišče kakšen zabaviščni park, mogoče živalski vrt, je prav tako precej težje načrtovati na elektriko. Ti hoteli ne ponujajo polnjenja, če že so polnilnice na parkiriščih pred zabaviščnimi parki, živalskimi vrtovi ali kakšno drugo atrakcijo, je znova problem, da so to lahko celodnevni obiski, avto pa bi rad polnil še kdo drug. Kdo in kako ga bo torej iztaknil iz elektrike ali kje bom(o) čakal(i) in kaj bom(o) vmes počel(i), da bo pridobil dovolj energije za nadaljevanje poti? Zame zelo osnovna vprašanja, na katera nimam pravih odgovorov. Renault Zoe in Peugeot 2008 pa me vsekakor vznemirjata.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Fotografije: Renault in Peugeot

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
3 komentarji
  • Na to je že odgovorjeno. Polnilnic je veliko, obstajajo sistemi za rezervacije, obveščanje o sprostitvi vticnice, kontrolo zasedenosti parkirnega mesta.. In to v Sloveniji… Elevat.eu

    • Polnilnic ni veliko, ne v Sloveniji ne v drugih državah. Oba scenarija v članku sta realna in vključujeta pot izven Slovenije, izvedli smo ju letos in pri obeh bi na elektriko imeli precej več dela in načrtovanja, videli pa bi najbrž manj oz. bi se morali na letališče odpraviti še precej bolj zgodaj kot ob šestih zjutraj. Na lokacijah, kjer smo se ustavljali, sem možnost polnjenja opazil samo pred Legolandom. Verjetno bi lahko našel kakšen bencinski servis, kjer bi zabil uro ali dve, ampak … Poleg tega pa bi štirje novinarji z vsak svojih kufrom in konkretnim nahrbtnikom za večdnevno pokrivanje sejma težko našli dovolj velik e-avto za prevoz do letališča, če ne gremo v sfere takih, ki stanejo sto tisoč evrov. Enako velja tudi za štiričlansko družino z otroškim vozičkom in še marsikakšno drugo šaro.

  • Dve leti nazaj sem kupoval avtomobil za vožnjo v službo in nazaj domov. Ravno močnejša baterija je nastopila svojo pot. Dnevno naredim vsaj 180 km, če ni nesreč ion obvozov, če ne grem v trgovino ali malo sem ter tja. Tako da bi bilo lepo, če bi vozilo imelo 200 km dosega, da pride nazaj do domače vtičnice.
    Prodajalec v eni od renaultpvih prodajaln mi je odsetoval nakup, preveč kilometrov, premali doseg. Teoretično bi kajpada zmogel vse to, ampak teorija, pri idelanih temperaturah, konstantni počasni 80 km/h vožnji. Vzel sem ga na posodo in ugotovil, če se po AC pelješ 130, je domet hmmm, sto km, ali pa malo čez. Če so temperature okoli ledišča je domet, hmmmm, ne dovoljšen in tako naprej. Vse je videti krasno, ampak, …
    In nihče mi dosedaj še ni odgovoril. Okej do 80% se napolni v pol ure, če je na ful supertruperski polnilnici, med ljubljano in Žalcem je ena bencinska/električna črpalka, koliko časa bom čakal, če je pred mano še pet vozil, električno praznih in tako. Se pravi, če hočem biti eko, moram za to žrtvovati svoj čas. In ne mi, koliko je teh polnilnic. Oziroma, daj jih preštejte, ko zapustite Ljubljano in do Velenja. Koliko jih je Elevat.ue?
    Ampak, Zoe se pa pelje lepo, dokler se.

Dodaj odgovor za Teo Bunta Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja