Znanilec tega, kar si lahko obetamo v dobi 5G?
Matjaž Ropret 6. marca 2021 ob 06:33

Do nedavnega se v mobilnih omrežjih ni dalo dobiti več kot nekaj sto gigabajtov na mesec. Večina ponudb »fiksnega mobilnega dostopa do interneta« je bila tako ali drugače omejena na 200 GB. Nato pa je Telekom Slovenije uvedel paketa Mobilni Net z neomejeno mesečno količino prenosa podatkov v omrežjih LTE ali 5G. Prav lahko je to že znanilec tega, kar si lahko obetamo, ko bodo zares zaživela omrežja 5G.

Vedno znova smo poslušali razlage operaterjev, da v mobilnih omrežjih morajo postavljati omejitve, bodisi količinske bodisi hitrostne, ker bi se v nasprotnem primeru našlo dovolj uporabnikov, ki bi z nebrzdanim »dolvlečenjem« filmov in drugih vsebin popolnoma zapolnili kapacitete in bi ostali imeli pokvarjeno uporabniško izkušnjo. Toda Telekomova kombinacija neomejene količine in hitrosti 150/50 Mb/s v najvišjem paketu iz ponudbe ta izgovor postavlja v čudno luč. So danes omrežja toliko bolj zmogljiva, prepustna, nadgrajena, da ni več tolikšnih težav? Je cena dovolj visoka in razširjenost optike že tolikšna, da ne pričakujejo navala naročnikov? So torrenti z uveljavitvijo pretočnega videa manj relevantni in ni več toliko »manijakov«, ki bi potencialno zasedli vso razpoložljivo pasovno širino? Ali pa Telekom preprosto izvaja poskus na zdaj še zemljepisno dokaj omejenem in pretežno nezasedenem omrežju 5G, da se bo lažje odločal glede prihodnjih ponudb in načrtovanja omrežja?

Karkoli je razlog (in povsem lahko je vsakega malo) je kljub dokaj visoki ceni ta ponudba dobrodošla. Kjer je signal dober, lahko zares nadomesti fiksni priklop, tudi za opravila in zabavo z večjimi konstantnim bitnimi hitrostmi. Glede na tehnične lastnosti omenjenega omrežja 5G je sicer malo verjetno, da bi s tem lahko pomagal kdo na podeželju, kjer ni solidnega fiksnega omrežja, vsaj ne s priklapljanjem po standardnih pete generacije. Lahko pa je ravno tam spodobna pokritost z LTE in tudi ta tehnologija brez težav zagotavlja hitrosti (ali vsaj blizu tem), kakršne obljublja marketinško gradivo paketa.

Vendar tudi 5G na podeželju prihaja. Ne še čisto takoj in niti operaterji sami ne znajo povedati, kako hitro bodo lahko gradili omrežja ter širili pokritost. Podrobnih načrtov še niti ne morejo narediti, ker še ne vedo, koliko in katere frekvence si bodo uspeli pridobiti na prihajajoči Akosovi dražbi. Šele, ko bodo imeli v rokah odločbe, in bo povsem jasno, koliko spektra v določenih frekvenčnih pasovih imajo na voljo, lahko dokončno prilagodijo izračune in načrte ter se podajo v gradnjo. Ta naj bi se v vsakem primeru začela v drugi polovici leta, pričakujemo pa lahko, da bodo znova najprej na vrsti urbana središča, kasneje pa odročnejši predeli, železniške proge in še kakšne doslej nekoliko zapostavljene lokacije. Morda pa nas kateri od operaterjev preseneti.

Z dodatnimi frekvencami na razpolago in večjo učinkovitostjo pete generacije bo na voljo več možnosti za ponudbe resnega mobilnega dostopa do interneta. Na podeželju hitrosti mogoče še vedno ne bodo dosegale te iz omenjenega paketa, a zagotovo bodo višje od zdaj običajnih 20 megabitov na sekundo. To pa je že dovolj tudi za nove zahteve dela od doma, šolanja na daljavo, visokorazločljivostne zabave, oblačnega igričarstva in še česa. Jasno je, da so kabli še vedno najboljši in priporočljiv medij prenosa podatkov, a kjer so napeljani po zraku med hišami ali pa je v tleh že stara infrastruktura, za polaganje novih pa po gradnjah kanalizacij in še česa ne bo več nihče pripravljen dajati soglasij za razkopavanje, bo mobilna alternativa verjetno končno dovolj dobra. Morda celo prvič doslej v prednosti glede na trenutne zahteve uporabnikov.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Če se bodo omrežij 5G zares lotili štirje operaterji (predvidoma A1, T-2, Telekom Slovenije in Telemach), vsi na dovolj raznolikem in obširnem naboru frekvenčnih območij za kar najboljše pokrivanje in doseganje visokih hitrosti na pretežnem delu omrežja, od tovrstne konkurence upravičeno kaj pričakujemo. Tudi to, da bodo končno tekmovali v dostopu do interneta v mobilnih omrežjih in nasploh dali kaj poudarka kvalitetnemu in cenovno privlačnemu samostojnemu internetu, brez televizijskih in telefonskih priveskov. Priložnost bi bila seveda tudi za navidezne operaterje (HoT in morda še kdo), vprašanje pa je seveda, koliko časa bodo infrastrukturni 5G držali zase. Vseeno si lahko od te tehnologije kaj obetamo tudi domači uporabniki, ne zgolj industrija in »pametna infrastruktura«, ki bosta verjetno vseeno pridobili največ.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja