KAKO MERJENJE VPLIVA NA REZULTAT?

Bistvo raziskovanja je sprotno opazovanje rezultatov eksperimenta, ne da bi s tem vplivali na končni rezultat! Kar pa ni vedno možno, še zlasti ko se spustimo v svet delcev, manjših od atoma. Nemški znanstvenik Werner Heisenberg je leta 1927 ugotovil, da je nemogoče hkrati meriti položaj in hitrost (moment) delca. Če poznamo hitrost, ne moremo vedeti, kje je delec, in nasprotno. Če želimo opazovati elektron ali drug delec, manjši od atoma, potrebujemo žarek svetlobe z zelo kratko valovno dolžino. Toda ko žarek zadene elektron, ga odbije, kot se odbije krogla na biljardni mizi. Kaj je svetloba? Valovanje ali gibanje delcev – fotonov. Z določenim eksperimentom lahko najdete fotone, če pa spremenite osnovne razmere eksperimenta, najdete valove. Fiziki sicer nimajo težav z razumevanjem dvojnega življenja svetlobe. V svetu kvantne mehanike velja, da dokler ne opazujete dogodka ali stvari, se ta ni zgodil oziroma so se zgodile vse možnosti (prihodnosti), ki jih predvideva kvantna verjetnost. Kdo bi to razumel?

ZAKAJ PLACEBO DELUJE?

Kaj je placebo? Zdravilo ali terapija, ki praktično nima nikakršnega učinka, bolnik pa tega ne ve in misli, da gre za pravo stvar. Nihče točno ne ve, zakaj placebo v nekaterih primerih deluje, pa čeprav so izvedli že vrsto preizkusov. Kot kaže, je zadeva povezana s še neznanimi funkcijami naših možganov, ki so sposobni spodbuditi sproščanje določenih kemikalij v telesu, ki delujejo podobno kot zdravila proti bolečinam (morfij). Drugače povedano: ko vas boli glava in vam zdravnik ponudi aspirin, vas glava neha boleti. V nekaterih primerih to deluje tudi, ko vam zdravnik namesto aspirina ponudi tableto sladkorja, česar seveda vi ne veste in mislite, da ste zaužili aspirin. Omenimo še preizkus, kjer so 24 prostovoljcem z električnimi impulzi povzročali bolečine v zapestju. Nato so jim zapestje namazali s kremo, za katero so dejali, da vsebuje sredstvo proti bolečinam. Osem prostovoljcev je poročalo, da so bile bolečine potem manjše. Hkrati so merili možganske aktivnosti. Preden so zapestja namazali s placebo kremo, so prostovoljci pričakovali bolečino in zaznati je bilo povečanje aktivnosti v delu možganov, namenjenemu mišljenju. Po nanosu kreme je bila aktivnost v tem delu možganov še višja, saj so prostovoljci pričakovali, da bo krema delovala in da bolečin ne bo več. Hkrati pa so zaznali zmanjšano aktivnost v delu možganov za zaznavanje bolečin. Se bomo naučili, kako prepričati možgane, da nas neha boleti?

IZ ČESA JE VESOLJE

Dobro vprašanje. Pri opazovanju vesolja s teleskopi in prek matematičnih izračunov so znanstveniki ugotovili, da je zaznavne snovi v vesolju premalo, da bi ta razložila obnašanje vesolja, kot ga poznamo. Pri opazovanju premikov galaksij in zvezd v njih so ugotovili, da zaznana snov tega ne more razložiti. Uvedli so pojem temne snovi, ki je nevidna za naprave (morda resnično nevidna) in ki bi lahko zagotovila dodatno gravitacijsko silo. Iz česa je ta sestavljena? Po prepričanju znanstvenikov iz enakih delcev (elektronov, protonov in nevtronov) kot vse drugo okoli nas. A to še ni vse. Astronomi si pričakovali, da se bo nekoč v prihodnosti vesolje zaradi gravitacijske sile nehalo širiti. Raziskave so pokazale, da se vesolje širi z vse večjo hitrostjo, kar pomeni, da se bo širilo v neskončnost. Kaj zdaj? Uvedli so pojem še ne raziskane temne energije, ki jo dopuščajo Einstanove teorije in ki deluje kot antigravitacija. In zdaj k računom. V vesolju je 23 odstotkov temne snovi, 72 odstotkov temne energije, v ostalih 5 odstotkih pa je vse drugo, kar vidimo. Fiziki zdaj želijo najti in raziskati temno snov, glede temne energije pa obstaja zgolj veliko vprašanj. Izračunali so, da če bi bilo te energije le za malenkost več, bi se vesolje razpočilo.

ČEMU SLUŽI VEČINA DNK?

Tipična človeška celica vsebuje skoraj dva metra tesno prepletene verige molekule DNK. Le okoli 2,5 centimetra pa vsebuje podatke, potrebne za izdelavo proteinov. Čemu je namenjen ostanek, torej večina verige? Če bi bil ta del prisoten zgolj za šalo, bi skozi evolucijo na njem nastale mutacije, kar bi znanstveniki ugotovili. Ugotovili pa so, da se ta del ni kaj dosti spremenil v več milijonih letih. Neki namen mora imeti! Znanstveniki domnevajo, da je v njej skrit načrt za sestavljanje človekovega organizma in kontrolni sistem. Še veliko bodo morali raziskati, da bodo dojeli osnove človeka!

GOZDOVI IN GLOBALNO SEGREVANJE?

Vsi vemo, da so gozdovi dobri za okolje, s tem ko za svojo rast porabljajo ogljikov dioksid iz ozračja. Težava je v tem, ker se planet zaradi naših posegov v okolje segreva kljub delovanju rastlin. Vprašanje je, kako se bodo gozdovi obnesli v prihodnosti. Težava je tudi v tem, ker gozdov ne poznamo natančno. Negativni scenarij predvideva, da bodo drevesa zaradi višjih temperatur pod stresom ter s tem občutljivejša na napade žuželk. In ko drevo odmre, spusti ves ogljik, ki ga je v svojem življenju pridelalo, nazaj v ozračje. Danes so za približno 25 odstotkov vsega izpuščenega ogljikovega dioksida krivi gozdovi, ki so pogoreli v požarih ali so bili posekani. Če gozdove podremo, ne bodo več opravljali svojega poslanstva in naše težave se bodo še stopnjevale. Se bo to zgodilo? Ker ne vemo natančno, kako bo segrevanje ozračja vplivalo na življenje v gozdovih, tega nihče ne ve!

INFORMACIJE V ČRNI LUKNJI

V črni luknji je gravitacija tako močna, da ji snov in svetloba, ne moreta ubežati. Ali luknji res nič ne more ubežati? Leta 1975 je fizik Stephen Hawking dejal, da nekaj vseeno premaga gravitacijsko silo. Naključni delci so danes poznani kot Hawkingovo sevanje. Črna luknja torej »žre« organizirano snov, ki vključuje tudi informacije (definicija snovi), seva pa naključni šum. Kaj se pripeti z informacijami? Hawking trdi, da ostanejo ujete v črni luknji, in ko ta čez veliko časa »izpari«, so v procesu uničene. To je paradoks, saj zakoni fizike pravijo, da informacij, tako kot snovi in energije ni moč uničiti. Ta fenomen postaja bistvo prerekanj in stav med znanstveniki!

The post Kar ste si želeli vedeti, pa … (drugič) appeared first on Tehnozvezdje.