Zakaj ne popolnega? Ker popoln prenosnik ne obstaja, ker sem občutljiv na ceno in ker si želim večje razločljivosti zaslona. O ceni nima smisla razglabljati. Ni visoka za vse to, kar so »stlačili« v tanko in ne pretirano zajetno ohišje, toda želim si, da bi bila vseeno bližje tisočaku. Zakaj ne? Saj pravijo, da upanje umira zadnje. Samo predstavljajte si, kako bi šele potem zanimiv.

Celo bolj kot s prehodom na zaslone OLED so proizvajalci zadeli s spremenjenim zaslonskim razmerjem. Poleg večje višine, ki pride prav med pisarniškimi nalogami, je dobra plat tega manjše ohišje. Veliko pove že naslednje. Moj 13,3 palčni Zenbook Flip z razmerjem 16:9 je le zanemarljivo manjši od Zenbooka 14. Ob tem, da je zaslonska površina novega večja in da kot takšna nudi boljše udobje dela. Če bi lahko, bi ju takoj zamenjal.

Pravijo, da so oblikovne spremembe občutne in pomembne, vendar odkrito rečeno, je bolj kot ne vseeno, saj so tanki prenosniki s sistemom Windows in kovinskim ohišjem že kar nekaj časa prijetne estetike. Všeč mi je, da sem tokrat namesto temnega dobil svetlo ohišje. Takšno mi je vse bolj všeč, saj se mastni odtisi prstov in fizične poškodbe, ki po večletni uporabi brez izjeme nastanejo, manj opazne. Če sem že pikolovski, potem bi pograjal oblikovalce, da niso poskrbeli za ožje robove okoli zaslona, saj bi bilo ohišje še za kakšen milimeter manjše v dolžini in širini. Drugače pa se na debelejše robove, še posebej izstopata spodnji in zgodnji, dokaj hitro navadiš.

Tipkovnica z 1,4-milimetrskim hodom in velikimi pokrovi tipk nudi udobno tipkanje, medtem ko sledilna ploščica sodi v predal »sedi tri«, če bi se izrazili bolj po šolsko. Zmotilo me je, da moraš nanjo kar konkretno močno pritisniti, predno prenosnik naredi, kar hočeš od njega. Tople vode Asus tokrat ni izumljal. Tipka za vklop je v zgodnji vrstici desno za tipko »delete«, kar preprečuje ugašanje po nesreči, ko želiš karkoli izbrisati. Škoda, se niso še malo potrudili in vanjo vgradili tipala prstnih odtisov. Niti malo ne bi motilo, čeprav je nad zaslonom korektna in natančna kamera s spremnimi elementi za prepoznavo obraza (Windows Hello) in priročnim mehanizmom zakrivanja objektivov.

Intel je z novo generacijo procesorjev uvedel koncept sistema na čipu v svoje izdelke. Veliko govora je sicer o izboljšanem delovanju umetne inteligence na napravi, zaradi namenske enote zanjo, vendar bomo morali še nekaj časa počakati, da bodo znali danosti izkoristiti še kateri drugi programi in ne bolj kot ne samo Microsoftov Copilot. Kar ne deluje na našem nebu, ga nisem mogel korektno preizkusiti. Drugače pa ni dvoma, da je procesor hiter. S tolikšnimi procesorskimi in grafičnimi zmogljivostmi, kot jih izkazuje (podatke najdete v tabeli), je primeren celo za poganjanje zahtevnejših iger pri nižjih grafičnih nastavitvah, a pri še vedno uporabnem številu sličic na sekundo. Ko je pretirano obremenjen, se procesor greje in takrat zna biti ventilator kar občutno glasen. Segrevanje ima še eno slabšo plat. Osredotočena je na dnu ohišja, zato je uporaba »segretega« prenosnika v naročju vsaj malo nadležna.

Manj kot odličnosti od zaslona OLED ni mogoče pričakovati. Barve so žive in dovolj natančne, da je prenosnik uporaben še za kaj drugega kot gledanje videa in okna brskalnika. Me pa je pri njem zmotilo dvoje. A bi samo polno visoko razločljivost še nekako spregledal, če osveževanje ne bil bilo razmeroma običajnih 60 hercev. Priznam, da sem od Asusa pričakoval več! Zvočnika nista nič posebnega, ne glede na oznako »Harman Kardon«. Z eno besedo, dobil sem občutek, da zvok ni dovolj bogat. V kolikšni meri je to težava, je odvisno od uporabe, a kdor bi zares rad užival v igrah, filmih ali glasbi, bo potreboval dodatno zvočno napravo.

Ostane nam še ena pomembna lastnost. Avtonomija baterije. Nekateri testi, ki jih najdete na spletu, kažejo na vse tja do dvanajst ur pri razmeroma običajni uporabi, ko brskamo po spletu, beremo pošto, urejamo dokumente in tako dalje. Ko sem prenosnik obremenil do konca v zmogljivostnem načinu in uporabi stresnega programa HeavyLoad, je v uri porabil več kot polovico v bateriji shranjene energije (56 odstotkov). Po slabih dveh urah bi moral že iskati električno vtičnico. Po preklopu na standardni način se je avtonomija podaljšala za uro, na dobre tri ure (poraba 34 odstotkov na uro). Seveda je prenosnik varčnejši pri običajnih opravilih, kot je predvajanje videa z Youtuba preko brezžičnega omrežja. Po eni uri je bila baterija olajšana za slabih 10 odstotkov (v standardnem načinu), kar je že razmeroma blizu omenjenih 12 ur delovanja brez potrebe po priklopu na električno vtičnico.

HVALIMO:

• Odlično zaslonsko razmerje
• Dobra kakovost slike
• Dobro avtonomija baterije
• Ravno pravšnje mere in masa
• Zmogljiv procesor

GRAJAMO:

• Polna visoka razločljivost (FHD) bo za nekatere prenizka
• Še vedno glasen ventilator ob polni obremenitvi
• Ni reže za pomnilniške kartice
• Ni podpore za Wi-Fi 7

The post KRATKI TEST Zenbook 14 OLED: Ravno pravšnje velikosti, da je vedno zraven appeared first on Tehnozvezdje.