Prvi stik se ustvari na različne načine: prek klicev ali prek lažnih e-poštnih, SMS- in drugih sporočil, na primer prek aplikacij za hipno komuniciranje. Pri lažnem predstavljanju prek sporočil nepridipravi pogosto zelo prepričljivo posnemajo sporočila uradnih organov in prepoznanih organizacij, kot so pošte, banke ipd. Zato opozarjamo na previdnost tudi pri prebiranju SMS-sporočil, še posebej z neznanih številk. Na tako prejetih povezavah nikakor ne vpisujte svojih osebnih podatkov, predvsem ne podatkov plačilnih kartic. Če ste podatke svoje plačilne kartice že vnesli, se čim prej obrnite na kontaktni center svoje banke; če ste bili oškodovani, zlorabo prijavite policiji. 

Primeri zlonamernega spletnega ribarjenja prek lažnih sporočil (smishing), ki jih uporabniki prejmejo na svoje mobilne naprave, predvsem prek sporočil, ki so jih zamenjali za uradna SMS-sporočila, so že nekaj časa del vsakdanjika. Pogostost tovrstnih napadov se izrazito poveča v obdobjih, ko se vedenje uporabnikov predvidljivo spremeni, na primer več nakupujejo (pred božičem, črnim petkom), več potujejo (poletje, prazniki), pričakujejo pošiljke (akcije, razprodaje, povečane dostave paketov po praznikih) ali urejajo finance in druge obveznosti (rok za dohodnino in davke, ponavadi v začetku meseca). Takrat namreč uporabniki dejansko pričakujejo podobna sporočila, kar nepridipravi izkoriščajo z lažnimi obvestili o pošiljkah, rezervacijah ali plačilih, ki delujejo kot legitimen del vsakdanjih aktivnosti. Sporočila pogosto temeljijo na občutku nujnosti ali v svoji naraciji celo uporabljajo grožnjo (npr. dolg, kazen, blokada). Poleg tega se napadi prilagajajo aktualnim družbenim in tehnološkim temam, pri čemer z izkoriščanjem zaupanja v institucije ciljajo na širši krog uporabnikov. Skupni imenovalec vseh teh obdobij je, da napadi sovpadajo z realnimi pričakovanji prejemnikov, zato jih je toliko težje prepoznati. 

Kako prepoznati lažno sporočilo

Smishing temelji na tehnikah socialnega inženiringa, tj. predvsem na ustvarjanju nujnosti, avtoritete in pričakovanja. Tipični znaki, po katerih prepoznamo lažna sporočila, so:

• nepričakovana komunikacija, ki se sklicuje na logistične (dostava), finančne (plačilo) ali dostopne (blokada računa) procese;
• skrajšane ali prikrite URL-povezave, ki vodijo na lažne (phishing) strani;
• zahteve po občutljivih podatkih (gesla, številke plačilnih kartic, enkratne kode), česar legitimni ponudniki praviloma ne počnejo prek SMS-a;
• neskladja v identiteti pošiljatelja (ime organizacije se ne ujema z navedeno številko, ki je velikokrat tuja, ali URL-jem);
• psihološki pritisk (fraze, kot so: »takoj ukrepajte«, »zadnji opomin«), ki zmanjšuje racionalno presojo;
• lažni varnostni preizkusi (t. i. lažni CAPTCHA), pri katerih se od uporabnika kot »dokaz, da ni robot« zahteva kopiranje in izvedba neznanih ukazov v ukazni vrstici (Command Prompt ali PowerShell).

 Phishing ali navaden SMS?

Za bolj zanesljivo preverjanje avtentičnosti sporočila preverite povezavo, torej ali so v domeni morebitne tipkarske napake ali skrajšani URL-ji, saj prave institucije uporabljajo uradne naslove. Namesto klika na povezavo raje sami vpišite spletni naslov organizacije ali jo pokličite prek uradnih kontaktov, pri čemer nikoli ne uporabljajte podatkov iz SMS-a. Pozorni bodite tudi na tehnične znake, kot so lažno prikazan pošiljatelj, sumljivi parametri v povezavi ali množično razposlana enaka sporočila. Nekoliko nenavadno je z mednarodne številke prejeti informacije, ki jih pošiljajo slovenski državni organi, mar ne? Razmislite tudi, ali takšno sporočilo sploh pričakujete, saj nepričakovana sporočila pogosto pomenijo večje tveganje. Dodatno lahko preverite opozorila organizacij, kot je SI-CERT, ki redno objavljajo aktualne primere prevar.

 Namesto sporočila lahko uporabniki prejmete tudi prepričljiv klic (in to v slovenščini) ali e-pošto. Način delovanja in namen storilcev sta v tem primeru enaka, zato veljajo enaka načela previdnosti. 

Kaj pa operater?

V Telekomu Slovenije uporabnike sistemsko varujemo z večplastno zaščito proti phishingu na ravni omrežja, aplikacij in signalizacije. Zaščita vključuje blokiranje dostopa do znanih lažnih spletnih strani, filtriranje sumljivih prekomernih SMS‑sporočil in e‑pošte ter preverjanje identitete pošiljateljev, s čimer preprečujemo zlorabe v imenu bank ali drugih organizacij. Ob tem uporabljamo in redno posodabljamo sezname znanih groženj, kar nam omogoča hitro zaznavanje novih phishing kampanj. Ker pa nepridipravi stalno menjajo številke, domene in pristope, prek katerih delujejo, je treba te ukrepe stalno posodabljati. Določene zlorabe lahko zaznamo šele po prijavi s strani uporabnikov, saj zaradi varovanja zasebnosti komunikacij nikakor ne spremljamo in ne posegamo v vsebino. Pri prepoznavanju lažnih sporočil so nam v pomoč prijave uporabnikov, ki nam pri tem posredujejo vsebino sporočil. Uporabnike sproti opozarjamo o zaznanih tveganjih, da jih obvarujemo pred nepremišljenim dostopom do nevarnih vsebin. Sodelujemo z nacionalnimi in mednarodnimi organizacijami ter drugimi operaterji, kar omogoča koordiniran odziv in zmanjševanje širjenja napadov. Uporabnikom vedno svetujemo uporabo varnostnih rešitev, kot je Varen splet. Poslovnim uporabnikom za varno komunikacijo s svojimi strankami svetujemo rešitev M:Vrata.

 Varovanje uporabnikov Telekoma Slovenije v praksi

Pred kratkim so mediji in druge organizacije poročali o obsežnem smishing napadu z lažnimi sporočili iMessage, ki so se izdajala za SMS-sporočila državnih organov ter pozivala k plačilu prometne kazni. Povezave so vodile na spletno stran, ki je zahtevala vnos registrske številke in nato podatkov o plačilni kartici, ki so jih nepridipravi takoj nato zlorabili za večje nakupe na spletu. V zvezi z navedenim poudarjamo, da v omrežju Telekoma Slovenije nismo zaznali zlorab prek klasičnih SMS-sporočil. Po do sedaj znanih informacijah so bila zlonamerna sporočila poslana prek storitve Apple iMessage, ki deluje kot neodvisna komunikacijska platforma OTT (Over-The-Top), in ne prek SMS-infrastrukture mobilnih operaterjev. Pri takšnih storitvah mobilni operaterji nimamo neposrednega vpliva na dostavo ali filtriranje vsebine sporočil, saj komunikacija poteka prek podatkovnega prenosa in infrastrukture ponudnika storitve. V takih primerih na podlagi prijav uporabnikov in drugih zaznanih indikatorjev sproti izvajamo zaščitne ukrepe na omrežnem nivoju, predvsem z blokado zlonamernih domen in povezav, uporabljenih v smishing kampanji.  Od četrtka, 14. 5. 2026, do vključno nedelje, 17. 5. 2026, so nepridipravi v smishing kampanji uporabili kar 41 različnih URL-naslovov, vsakega na unikatni domeni, ki so jih registrirali na novo (vir: SI-CERT). Kot vedno uporabnikom svetujemo previdnost pri odpiranju povezav v sporočilih vseh vrst ter dosledno preverjanje verodostojnosti pošiljateljev in spletnih strani, na katere jih sporočila preusmerjajo. 

Kako ukrepati ob prejemu lažnega sporočila:

• Sporočilo izbrišite, ne da bi nanj odgovarjali.
• Sporočila ne odpirajte.
• Ne odpirajte povezav v takšnih prejetih sporočilih.
• Nikakor ne vpisujte občutljivih podatkov (kakršnihkoli svojih osebnih podatkov ali podatkov o številkah TRR-računov ali plačilnih kartic).
• Na svoj mobilni telefon ne nameščajte aplikacij s povezav, ki vam jih takšna sporočila ponujajo, prav tako ne nameščajte nobenih drugih aplikacij iz neznanih virov (npr. vam jih ponudijo neznanci prek telefonskega klica).
• Če ste podatke plačilne kartice vseeno že vpisali, takoj kontaktirajte svojo banko in upoštevajte prejeta navodila (telefonska številka banke za takšne primere je običajno napisana na zadnji strani bančne kartice).
• Če je prišlo do oškodovanja, zlorabo prijavite na najbližji policijski postaji ali prek klica na 113.
• Zlorabo lahko prijavite na nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT.

Zlorabo lahko prijavite tudi s klicem na podporo uporabnikom Telekoma Slovenije; naši svetovalci so dosegljivi na številki 041 700 700.

The post V zadnjem času naraščajo prevare ribarjenja, ki prek klicev ali različnih sporočil nagovarjajo uporabnike mobilnih telefonov appeared first on Tehnozvezdje.

Sledilniki se večinoma povezujejo s telefonom prek vmesnika Bluetooth. Najboljši so opremljeni še z radijskim čipom za ultraširokopasovno komunikacijo (UWB). Zaradi narave ta ni primerna le za prenos podatkov, temveč tudi za natančno lociranje povezanega vira. V tem primeru sledilnika. Xiaomijev ga sicer nima, se pa zato v primeru, da ga iščemo, na zahtevo začne oglašati.

Noben tovrstni sledilnik nima vgrajenega satelitskega sprejemnika. Kako torej omogoča iskanje tudi v primeru, ko povezani telefon ni v dosegu? Princip je zelo preprost. Kadarkoli zazna v bližini telefon, temu pošlje šifrirano informacijo, ki jo ta posreduje naprej v sistem za iskanje. Pomembna sta dva: Applov Najdi (Find My) in Googlov Poišči mojo napravo. Ker je verjetnost, da sledilnik oziroma stvar, ki jo varujemo, izgubimo nekje, kamor nikoli ne stopi živa telefonska duša, majhna, bomo prej ali slej dobili njegov približni geografski položaj.

V idealnem primeru bi sledilnik hkrati deloval v obeh sistemih. Žal tako preprosto ne gre. Morali se boste odločiti za enega. Deloval bo v tistem, v katerega ga boste prvič prijavili. Zaradi drugačnega pristopa k podeljevanju dovoljenj boljšo verjetnost, da boste iskano našli, zagotavlja Apple. Razlog je preprost. Vsaka nova aktivirana Applova mobilna naprava je privzeto vključena v sistem iskanja in sposobna pošiljati podatke o sledilnikih v bližini. Če tega ne želite, morate to ročno spremeniti v nastavitvah. Na napravah z Androidom je ravno obratno. Privzeto niso vključene v sistem, če želite, da so, morate to dovoliti. Večina uporabnikov, ki ne uporablja sledilnikov, tega nikoli ne stori. Razlika ni v tehnološkem pristopu, temveč v matematični verjetnosti, da se okoli vas sprehaja več ljudi z iPhonom v žepu kot s telefonom s sistemom Android.

Oblika Xiaomijevega Taga je precej elegantna in do neke mere zanimiva. Okoli telesa se razprostira obroč, ki na enem delu izstopa, da nanj pritrdite ključe ali sledilnik pripnete na zadrgo torbe, nahrbtnika, pod sedež kolesa ali na ohišje električnega skiroja. Oziroma z njim opremite katero drugo stvar, ki je v nobenem primeru nočete izgubiti. Pri tem vsaj delno pomaga njegova velikost. Mere 46 × 31 × 7,2 milimetra niso pretirane. Če ga želite skriti, bi bile manjše še boljše, vendar tudi te zadoščajo.

Za vse, ki veliko potujete, je zanimiva ideja, da s sledilniki opremite prtljago. Zlahka boste preverili, ali so jo vkrcali na letalo in ali je že blizu traku za prevzem prtljage. Baterija tipa CR2032 zadostuje za približno leto dni, nato jo preprosto zamenjate. Osnovni namembnosti je dodan še izgubljeni način. Če nekdo sledilnik najde, lahko prek vmesnika NFC prebere vaše podatke.

Ko se tega zaveste, je uporaba preprosta in hitra. Del zaščitnega ovitka hkrati preprečuje delovanje, še preden ga kupite. Ko ga odstranite, je izolacija prekinjena in na zaslonu telefona se pojavi obvestilo, da je v bližini nova naprava. Povezal sem ga v Googlov sistem Poišči mojo napravo, tako da sem sledil navodilom na zaslonu. Od tu naprej je na meni, ali ga bom uporabljal in kam ga bom namestil.

HVALIMO:

• Podpira Applov in Googlov sistem za iskanje naprav
• Dostopna cena (16 evrov)
• Sodoben dizajn
• Primerno majhne mere

GRAJAMO:

• Ne deluje sočasno v obeh sistemih
• Ne podpira vmesnika UWB
• Pretiho oglašanje

The post KRATKI TEST Xiaomi Tag: Vse več jih je, ki ti neutrudno sledijo! appeared first on Tehnozvezdje.

V obdobju, ko kibernetske grožnje postajajo vse bolj sofisticirane in avtomatizirane, Telekom Slovenije dokazuje, da je varnost neločljiv del sodobne povezljivosti. Z ekipo več kot 100 strokovnjakov za kibernetsko varnost, vrhunsko tehnološko opremo, podprto z umetno inteligenco, in mednarodno priznanimi certifikati, Telekom Slovenije zagotavlja digitalno hrbtenico družbe ter celovito zaščito tako za posameznike kot za podjetja in ustanove.

Kibernetski napadalci vse pogosteje izkoriščajo avtomatizacijo in umetno inteligenco, pri čemer med najbolj nevarna in pogosta tveganja trenutno spadajo spletno in SMS-ribarjenje (phishing in smishing) za krajo občutljivih podatkov, investicijske in kripto prevare ter vrivanje v poslovno komunikacijo in lažne spletne trgovine. Za učinkovito zaščito pred temi grožnjami 24 ur na dan, vse dni v letu, skrbi Operativni center kibernetske varnosti in odpornosti Telekoma Slovenije. Vrhunsko usposobljena ekipa s pomočjo najsodobnejših tehnoloških rešitev, podprtih z umetno inteligenco, bdi nad omrežjem, kar omogoča takojšnjo zaznavo in nevtralizacijo napadov v realnem času, še preden lahko ti povzročijo škodo.

Varnostne rešitve so namenjene vsem uporabnikom. Izjemno razširjena je rešitev Varen splet, ki jo uporablja že več kot 240 tisoč uporabnikov in lahko varuje tako posameznike, družine in podjetnike. Varen splet je napredna rešitev, ki deluje na ravni omrežja in preprečuje mnoga kibernetska tveganja, še preden sploh dosežejo uporabnika in njegove naprave. Varen splet je izjemno učinkovit in je samo v decembru 2025 preprečil več kot 63 milijonov varnostnih groženj, vključno z milijoni poskusov spletnega ribarjenja (phishinga) in poskusov namestitve zlonamerne programske opreme na naprave uporabnikov.

Poleg tehnoloških in sistemskih rešitev za kibernetsko odpornost pa v Telekomu Slovenije vlagajo tudi v opolnomočenje uporabnikov vseh generacij. S projekti ozaveščanja in z izobraževalnimi vsebinami, ki jih predstavljajo v člankih in aktualnih podkastih Uživajmo pametno, širijo znanje različnih strokovnjakov. Telekom Slovenije je ob tem nacionalni podpornik vseslovenskega programa ozaveščanja Neodvisen.si. Zato lahko uporabniki nova znanja brezplačno pridobivajo tudi prek izobraževalnih podkastov in oddaj, ki so na voljo v videoteki DKino na NEO. Cilj aktivnosti platforme Uživajmo pametno je opremiti uporabnike z znanjem, potrebnim za varno, zmerno in odgovorno uporabo digitalnih tehnologij.

Najvišje standarde upravljanja kibernetske odpornosti Telekoma Slovenije potrjujejo zlata medalja CyberVadis in številni certifikati, saj je njihovo poslovanje skladno z evropsko direktivo NIS2 ter najstrožjimi mednarodnimi standardi, kot so ISO 27001, ISO 22301 in ISO 27017/18. Z bogatimi izkušnjami, lastno infrastrukturo in jasno vizijo podjetje tako utrjuje svoj položaj ne le kot telekomunikacijski operater, temveč kot osrednji varuh digitalnega življenja.

The post Telekom Slovenije z vrhunsko kibernetsko odpornostjo gradi varno digitalno prihodnost appeared first on Tehnozvezdje.

Ni moj namen zanikati potrebe po varnostnih (protivirusnih) programih, rad bi le poudaril naslednje. V svetu virusov, trojanskih konjev in druge programske nesnage absolutne varnosti ni. Nič ne more preprečiti okužbe s škodljivo kodo, če ste nemarni ali vam je, preprosto rečeno, to usojeno, pa če imate na računalniku in telefonih nameščenih neskončno »ščitov«. Potem je tu še preprosta posledica evolucije. Varnost bi morala biti temeljni postulat in del sistemov že od pamtiveka. Dolgo ni bila, nato se je v nekem trenutku vse spremenilo. Bolje pozno kot nikoli. To za neodvisne ponudnike, ki so prej vskočili v prazen prostor, žal pomeni, da Defender v sistemu Windows in Play Protect v Androidu nudita dovolj zaščite pred škodljivimi kodami, medtem ko so druge njihove funkcije, na primer starševski nadzor, navidezni zasebni predor (VPN), požarni zid in podobno, prav tako del sistema ali dostopne na druge načine.

Ob tem ni zanemarljivo, da funkcija, ki je del sistema, porabi manj virov in deluje bolj gladko kot programi, ki sistem pregledujejo od zunaj. Če pa se odločite zanj, vam svetujem, da dobro premislite, koliko vas bo stal. Tega, da ni pametno hkrati uporabljati več varnostnih programov, verjetno ni treba posebej poudarjati.

Antivirusni programi niso poceni, saj se letne naročnine gibljejo od malo manj do krepko prek sto evrov. Bili bi nori, če bi jih plačevali po polni ceni. Nikar ne mislite, da je akcijska ponudba, na katero ste naleteli, časovno omejena. Že vrsto let je tako, da prvo leto plačate najmanj polovično ceno, nato pa je najbolje, da naročnino prekinete ter sklenete novo pri istem ali drugem ponudniku. Programi so si namreč vse bolj podobni, tako po zmogljivostih kot po funkcijah, ki jih nudijo. Verjetnost, da bi eden prevladal nad drugimi in bil učinkovitejši pri zaznavi groženj, je vsako leto manjša.

Predvidevam, da je odliv uporabnikov ogromen. To sklepam na podlagi vse bolj inovativnih načinov, s katerimi želijo ponudniki posameznike ujeti v past in jih prepričati, da na široko odprejo denarnice. Zadnje čase so na primer v porastu objave na družbenih omrežjih o smrti znane osebnosti. Ko kliknete nanjo, se odpre spletna stran s skoraj takojšnjimi grozečimi opozorilnimi okni, da je računalnik ali telefon okužen (seveda ni). Hkrati je tam še povezava na rešitev, kar je samo po sebi nevarno, saj bi se na ta način zlahka okužili s škodljivo kodo, kjer vas čaka »enkratna« ponudba za nakup antivirusnega programa. Če jim uspe na ta način pridobiti nekaj naročnikov, je oglas dosegel svoj namen.

Mene še bolj kot takšni nategi moti nameščanje antivirusnih programov na nove računalnike, za kar ponudnik plača proizvajalcu. Tako mislimo, da je program del sistema, ki ga ta predlaga, in smo posledično dovzetnejši za nakup. Običajno program nekaj časa deluje brezplačno, nato pa se začne prikazovati grozeče rdeče opozorilo o potrebnem nakupu. Milo rečeno mi gre na živce, da kaj takšnega vidim na prenosniku, za katerega sem odštel poldrugega ali celo več tisočakov. Opozoril se znebite tako, da program odstranite, pri čemer ostanite trdni in ne reagirajte na njegove prošnje, da tega ne storite.

Ker nakup in namestitev antivirusnih programov nista več nekaj samoumevnega, kot sta bila pred leti, se morajo prodajalci, ki pravzaprav vedno bolj ponujajo nekaj, česar zaradi varnostnih funkcij sistema ne potrebujemo, znajti. Škoda, da vse pogosteje uporabljajo prijeme, ki so na meji dobrega okusa.

The post NEDELJSKI NASVET: Vse bolj se zdi, da želijo samo vaš denar appeared first on Tehnozvezdje.

V Telekomu Slovenije ob mednarodnem dnevu varne rabe interneta opozarjajo na previdnost pri rabi spleta in spletnih aplikacij, saj v Centru kibernetske varnosti in odpornosti beležijo porast kibernetskih varnostnih dogodkov. Lani se je zgodilo rekordno število varnostnih dogodkov, obravnavali so jih kar štirikrat več kot v letu 2023, trend rasti pa se letos še nadaljuje. Pri tem je večina varnostnih dogodkov posledica nepazljivosti uporabnikov na spletu. Zato je pomembno, da se izobražujemo o varni in odgovorni rabi tehnologij, še preden pride do neprijetnih izkušenj. V ta namen so v Telekomu Slovenije pripravili poseben kviz o digitalnih iluzijah Je res?, ki nas spodbuja k premisleku, ali so res vse spletne vsebine resnične. V torek, 11. februarja, ste vabljeni v Hišo iluzij na brezplačen ogled tematske razstave o digitalnih iluzijah, tj. različnih prevarah v digitalnem svetu, ki nas zavajajo enako, kot vizualne iluzije zavajajo naše oči. Na ta način lahko digitalne iluzije izkusimo v živo, da jih bomo lahko lažje prepoznali in se jim izognili.

Letos je mesec varne rabe interneta posvečen umetni inteligenci. Zato se Telekom Slovenije v tokratni kampanji Uživajmo pametno posveča različnim digitalnim iluzijam, kot so lažne novice in ponarejene spletne trgovine, spletno in SMS-ribarjenje (phishing in smishing), lažni spletni profili in globoki ponaredki (deep fake), ki jih je mogoče ustvariti s pomočjo umetne inteligence. Nasveti in priporočila za varno rabo tehnologije so na voljo na platformi Uživajmo pametno (telekom.si/pametno).

 »V Telekomu Slovenije se zavedamo odgovornosti pri zagotavljanju varnejše digitalne izkušnje. Internet je nepogrešljiv, a skriva tudi digitalne iluzije, kot so razne prevare in lažne informacije. Pomembno se je spraševati, ali je to, kar vidimo, resnično. V pomoč pri tem smo najpogostejše digitalne iluzije zbrali v nagradnem kvizu Je res? In v tematski razstavi v Hiši iluzij,« je povedala Andreja Lenart, direktorica marketinga v Telekomu Slovenije.

Namen posebne razstave, ki jo je Telekom Slovenije pripravil v sodelovanju s Hišo iluzij, je zabavno in poučno odkrivanje različnih digitalnih iluzij, ki hkrati spodbujajo pogovor in ozaveščajo uporabnike interneta vseh starosti. Razstava na temo varne rabe interneta bo v Hiši iluzij na ogled vse do konca februarja, brezplačen ogled razstave pa bo v torek, 11. februarja, na mednarodni dan varne rabe interneta.

Na spletni strani telekom.si je na voljo tudi spletni kviz Je res? za zabavo in izobraževanje o prepoznavanju pasti oz. iluzij v digitalinih svetovih. Rezultati kviza nam bodo ponudili jasnejšo sliko, kako veliko grožnjo predstavljajo spletne goljufije. Sodelujoči v kvizu sodelujejo v nagradnem žrebanju za novi iPhone 16.

Z namenom ozaveščanja o nevarnostih na spletu strokovnjaki Telekoma Slovenije na osnovnih šolah izvajajo delavnice Ne ujemimo se na trnek. Delavnice te dni potekajo na osnovnih šolah v lokalnih skupnostih Sostro, Rečica ob Savinji in Stična, v kratkem pa bodo še na OŠ Lila v Ljubljani in v Divači.

V Centru kibernetske varnosti in odpornosti Telekoma Slovenije opozarjajo na rekordno število kibernetskih dogodkov, do katerih pogosto pride zaradi nepazljivosti. Ker pred spletnimi zlorabami ni varen nihče, priporočajo storitev Varen splet. Ta omogoča varno brskanje in varuje pred spletnimi nevarnostmi, staršem pa nudi nadzor nad spletnimi vsebinami ter možnost omejitve časa uporabe interneta. Varen splet je v letu 2024 preprečil več kot 107 milijonov groženj, tj. povprečno skoraj 9 milijonov na mesec, decembra 2024 več kot 8 milijonov, najbolj intenziven pa je bil oktober z več kot 12 milijoni preprečenih groženj.  Najpogostejše grožnje so zlonamerna programska oprema, CC-napadi, ribarjenje in zlorabe naprav za rudarjenje kriptovalut.

The post Umetna inteligenca in digitalne iluzije: Kako se zaščititi pred globokimi ponaredki? appeared first on Tehnozvezdje.

Najpogostejši vzroki varnostnih incidentov so zlonamerni programi, napadi DDoS ter izguba, razkritje in kraja podatkov, vse pogostejši pa so tudi napadi, ki se največkrat začnejo s spletnim ribarjenjem (phishing), nadaljujejo pa z izsiljevanjem napadenega na različnih stopnjah.

V Telekomu Slovenije zaznavajo tudi vse več zlorab ali poskusov zlorab prijavnih podatkov (gesel, osebnih podatkov, podatkov plačilnih kartic), prav tako napadalci vse pogosteje aktivno iščejo pomanjkljivosti sistemov in poslovnih procesov s poskusi skeniranja omrežja.

Varnostni strokovnjaki poudarjajo velik pomen skrbi za lasten digitalni odtis. Digitalni odtis so sledi, ki jih aktivno in pasivno v obliki podatkov in informacij puščamo med svojimi aktivnostmi na spletu. Spletne storitve, ki pri svojem delovanju zbirajo različne podatke, so lahko izpostavljene zlorabam, zato je potrebno krepiti zavedanje o nevarnostih na spletu. Napadalci lahko namreč izkoristijo vsako ranljivost in nevednost, pogoste so zlorabe identitete nepazljivih uporabnikov, s čimer uporabniki omogočijo nepooblaščen dostop do informacijskih sistemov, elektronske pošte, osebnih podatkov, poslovnih skrivnosti in drugih občutljivih podatkov.

»Spletni kriminalci na nas v digitalnem svetu prežijo ves čas in vsepovsod. Kako varni smo, pa je v veliki meri odvisno od nas samih. Svoje podatke razkrivamo v različnih spletnih nagradnih igrah in jih vpisujemo na sumljivih spletnih straneh, kar povečuje tveganje za zlorabe. Vprašanje je, ali smo dovolj skrbni pri poslovanju preko spleta, pa tudi pri tem, kaj objavljamo na družbenih omrežjih. Izjemnega pomena je, da smo pri uporabi elektronske pošte preudarni, da imamo kakovostna in močna gesla, ki niso enaka na vseh naših digitalnih kanalih. Ko gremo od doma, ponavadi preverimo, če imamo zaprta vsa okna, in zaklenemo vrata. Na enak način moramo poskrbeti za zaščito na vratih svojega digitalnega sveta,« poudarja Janez Anžič, direktor Operativno-storitvenega centra Telekoma Slovenije.

Kaj lahko za svojo kibernetsko zaščito stori vsak sam?

• Dvakrat premislite, predno obiščete spletne strani z dvomljivo vsebino in varnostjo. To so običajno spletna mesta z izjemno atraktivno ponudbo, ki se ji človek težko upre, vendar gre večinoma za prevaro in zbiranje podatkov o vaših plačilnih karticah in geslih.
• Pri spletnem nakupovanju osebne podatke vpisujte samo na tiste spletne strani, ki jim popolnoma zaupate. Še posebej bodite previdni pri vpisu podatkov o plačilnih karticah.
• Za različne spletne dostope uporabljajte različna in močna gesla, dolžine vsaj 12, še bolje pa 16 znakov. Gesla varno shranite, pri tem vam je lahko v pomoč uporaba posebnega programa za upravljanje z gesli. Kjer vam storitev to omogoča, vklopite večfaktorsko avtentikacijo.
• Elektronska pošta je zelo priljubljen »ribnik«, v katerem napadalci lovijo žrtve s t. i. phishing sporočili. Bodite zelo pozorni na pošiljatelja e-poštnih sporočil in na njegov e-naslov. V e-sporočilih neznanih pošiljateljev ne sledite povezavam (lahko so skrite v grafikah) in ne odpirajte priponk, predvsem pa ne vpisujte svojih osebnih podatkov, gesel ali številk plačilnih kartic, saj jih ponudniki storitev ne zbirajo na takšne načine.
• Na svojem mobitelu, računalniku in drugi napravi, s katero dostopate do spleta, vključite varnostno preverjanje spletnih strani z uporabo storitev, kot sta Varen splet ali Varen poslovni splet Telekoma Slovenije, ki bistveno zmanjšata možnost vdora v vaše naprave (računalnik, mobitel, naprave interneta stvari …).

The post Vse več zlorab gesel, osebnih podatkov in drugih informacij, ki jih puščamo na spletu appeared first on Tehnozvezdje.

Sistemski varnostni pregledi podjetij najpogosteje razkrijejo zastarelo programsko opremo brez potrebnih posodobitev, varnostno nepodprto opremo, odprta vrata na požarnih pregradah, prek katerih je možen dostop do informacijskega sistema podjetja, in podobne pomanjkljivosti. Izjemno pogosta je tudi neustrezna politika gesel ter uporaba privzetih gesel tako pri zasebni rabi kot v podjetjih in organizacijah.

Raznolikost kibernetskih napadov je vse večja, kompleksnost napadov pa narašča. Napadi na elektronsko pošto predstavljajo vsakodnevno grožnjo tako za posameznike kot podjetja. Najpogosteje gre za poskus prevare zunanjega napadalca (hekerja), ki poskuša pretentati zaposlenega v podjetju in od njega pridobiti zaupne podatke (na primer gesla).

»Zato smo v Telekomu Slovenije uvedli rešitev, ki smo jo enostavno poimenovali Napredna zaščita elektronske pošte, ki zagotavlja izjemno dobro odkrivanje in preprečevanje naprednih groženj (APT), lažnega predstavljanja, zlonamerne programske opreme, neželene pošte itd. Primerna je za podjetja vseh velikosti ne glede na število elektronskih predalov,« pojasnjuje Rok Peršak, vodja Operativnega centra kibernetske varnosti Telekoma Slovenije, ki je bil ustanovljen pred petimi leti in ki sodi med najsodobnejše tovrstne centre v regiji.

Glavne prednosti Napredne zaščite elektronske pošte so:

• takojšnja aktivacije storitve;
• naročnik lahko poljubno povečuje število poštnih predalov;
• z več kot 99,99-odstotno natančnostjo zazna zlonamerno pošto (neodvisen test SE Labs 2022);
• prebere in zaščiti tudi pred vstavljanjem zlonamernih QR-kod v e-sporočilo in/ali priponke;
• zaznava tudi direktorske prevare (BEC – Business Email Compromise);
• zlonamerno vsebino zaznava tudi v priponkah, kot npr. Word, Excel, Pdf, Zip itd.;
• napredno zaznavanje zlonamernih spletnih povezav (URL-scanning);
• revizijska sled upravljanja rešitve (Audit Trail);
• dodaten pregled datotek ali spletnih povezav na zahtevo (File and URL Analysis);
• možnost razširitve rešitve na zaščito spletnega brskalnika in druge oblačne rešitve (Dropbox, Salesforce, MS Teams …);
• integracija z naprednimi orodji za odkrivanje in odzivanje na varnostne dogodke (SIEM, XDR…);
• vključuje 24/7 spremljanje varnostnih dogodkov strokovnjakov za kibernetsko varnost proizvajalca rešitve (Incident Response Service);
• in nenazadnje: pošiljanje sistemskih mesečnih ali tedenskih poročil.

The post Nadgradnja napredne zaščite, ki zazna vso zlonamerno elektronsko pošto appeared first on Tehnozvezdje.

Najpogostejši vzroki varnostnih incidentov so zlonamerna programska oprema (črvi, trojanci ipd.) in izsiljevalski virusi (ransomware), ki jih napadalci žrtvi največkrat dostavijo s pomočjo spletnega ribarjenja (phishing) ali prek ranljivosti programske opreme. Po pogostnosti sledijo napadi DDoS ter izguba, razkritje in kraja podatkov. Ob tem v Operativnem centru kibernetske varnosti Telekoma Slovenije zaznavajo tudi velik porast zlorab ali poskusov zlorab prijavnih podatkov (gesel, osebnih podatkov, podatkov plačilnih kartic), vedno več je poskusov skeniranja zunanjega in internega omrežja.

»Kiberkriminalci aktivno iščejo razpoke in ranljivosti sistemov in poslovnih procesov, da se dokopljejo do vrednih poslovnih podatkov ali da onemogočijo delovanje storitev. Skratka karkoli, kar bi lahko pretvorili v denar s prodajo informacij oz. podatkov ali pa z izsiljevanjem podjetij, organizacij, institucij in posameznikov. V Operativnem centru kibernetske varnosti nenehno spremljamo, nadziramo in odkrivamo napade, ob morebitnem napadu pa je ključen hiter in usklajen odziv. S pospešeno digitalizacijo se informacijska tveganja še povečujejo,« poudarja Janez Anžič, direktor Operativno-storitvenega centra Telekoma Slovenije, ki dodaja, da »zagotavljanje informacijske varnosti ni nikoli zaključen proces. Na globalnem nivoju sodelujemo z različnimi organizacijami ter sprejemamo dodatne ukrepe za utrditev varnosti tako lastnih storitev kot storitev, ki jih zagotavljamo naročnikom, v stalni pripravljenosti je kibernetska odzivna skupina, ki v primeru varnostnega incidenta hipno odreagira.«

Telekom Slovenije Operativni center kibernetske varnosti uporablja za lastne potrebe, pa tudi za zagotavljanje varnosti posameznikov, podjetij vseh velikosti, organizacij in dogodkov. Tako so med drugim storitve kibernetske varnosti zagotavljali med slovenskim predsedovanjem Svetu EU. Zaščito pred DDoS-napadi zagotavljajo tudi organizacijam v tujini, ki uporabljajo njihov internetni dostop.

Za posameznike in podjetja sta med drugim na voljo storitvi Varen splet in Varen poslovni splet, ki mobitele in računalnike med povezovanjem v splet varujeta pred spletnimi prevarami in prenosom škodljivih programov ter pred poskusi kraje ali zlorabe osebnih podatkov. Samo avgusta letos sta navedeni storitvi uporabnike obvarovali pred okoli 1,2 milijona spletnimi grožnjami, število pa se iz meseca v mesec povečuje.

Še posebej so ranljiva mala in srednja podjetja, ki pogosto nimajo varnostnih strokovnjakov ali nameščene in ustrezno vzdrževane kibernetske zaščite. Zanje je na voljo prilagojen paket, ki vključuje implementacijo rešitev, strokovno podporo ter spremljanje dogodkov 24 ur na dan. V Telekomu Slovenije velikim sistemom nudijo dodatno podporo in svetovanje, opravljajo sistemske varnostne preglede, preglede skladnosti poslovanja s politiko in standardi informacijske varnosti ter presojajo vidik ustreznosti tehničnih ukrepov glede varovanja osebnih podatkov.

V Telekomu Slovenije neprestano vlagajo v tehnologije za učinkovitejše in natančnejše zaznavanje dogodkov, poglobljeno analitiko, povečanje stopnje avtomatizacije operativnih procesov ter v različna varnostna in vdorna testiranja. Ob tem spremljajo tudi dejavnosti hekerjev na odprtem in temnem spletu, indikatorje hekerskega napada na podjetje, pa tudi, ali so podatki oškodovanih podjetij na prodaj na temnem spletu. Trenutno uvajajo nove rešitve za aktivno zaznavo in odzivanje na kibernetske incidente v skladu z načelom ničelnega zaupanja (Zero Trust).

The post Število kibernetskih napadov vztrajno raste appeared first on Tehnozvezdje.

Kljub temu da mi je razumljiva nevarnost sončnih žarkov, vsako leta ista pesem. Poleti in zgodaj spomladi, ko prvič sonce dodobra ogreje zemljo. Ne bom se namazal, saj ne bom dolgo zunaj. Epilog je vedno isti. Osel gre morda res samo enkrat na led, toda jaz, verjetno pa še kdo, grem večkrat. Prvi dan dopusta ali prvomajskih počitnic se zato obvezno končna z bolj ali manj rdečo kožo.

Ves čas me namreč muči eno in isto vprašanje. Ob katerih urah se moram zaščititi in kdaj zaščita ni več potrebna. Temu je namenjena aplikacija SunSmart Global UV, pri razvoju katere je sodelovalo nič koliko mednarodnih organizacij s svetovno zdravstveno (WHO) na čelu. Njen namen je, da na osnovi podatkov evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF), na razumljiv način pokaže čas, ko je zaščita nujna. Aplikacija ne zahteva od telefona, da bi ta meril jakost ultravijoličnih žarkov, saj ta nima primernega tipala. Tudi če bi ga imel, bi moral biti ravno prav postavljen, da bi bila meritev pravilna. Kar onemogoča strokovno podkrepljeno svetovanje.

Na podlagi vremenske napovedi, ki poleg ostalega vključuje UV indeks, aplikacija na krožnici od sončnega vzhoda do zahoda, z oranžno črtno prikaže obdobje za vsak dan posebej, ko je zaščita priporočena. Pravzaprav nujna, toda aplikacija želi biti prijazna, ne avtoritarna. Poleg tega nudi še vrsto uporabnih informacij in priporočil, ki jih ni neumno prebrati in upoštevati. Za uporabo je brezplačna in potrebuje povezavo v internet, ko priporočila oblikuje glede na lokacijo, ki jo vnesemo ali uporabimo trenutno (satelitsko pozicioniranje). Po želji lahko vključno samodejne alarme, ki nas bodo opozorili o priporočeni zaščiti, ne da bi zato morali »odpreti« aplikacijo. Pravzaprav je silno uporabna, a ima eno večjo napako. Ni prevedena v slovenščino, kar zna kljub razumljivemu grafičnemu prikazu nekatere zmotiti.

Medtem ko prvo zlahka uvrstimo med aplikacije za varovanje zdravja, druga preprečujejo, da bi se osramotili. Pravzaprav sem našel dve zelo podobni in ker sem nisem mogel odločiti za eno samo, sem preprosto naložil obe. PlantNet (spodaj) in Flora Incognita (zgoraj). Namenjeni sta prepoznavi rastlin, tako da jo poiščemo na seznamu vključenih oziroma ker je svetlobna leta lažje, da vanjo usmerimo objektiv kamere. Izkazalo se je, da ni nič narobe, da imam obe, kajti nobena ni vsemogočna. Aplikacija Flora sicer ponudi odprtje računa, kar pa ni nujno. Uporabimo jo lahko brez, vendar potem iskanja niso shranjena. Deluje tako, da fotografiramo cvet, list in nato še celo rastlino, na podlagi česar jo skuša identificirati. Plantnet ne zahteva računa in običajno je dovolj že ena fotografija. Obe sta na primer pozitivno prepoznali posebno sorto hortenzije, katere ime sem že davno pozabil.

Ker so naštete aplikacije povezane s preživljanjem prostega časa v naravi, ni vrag, da jih ne bi vsaj enkrat uporabili. Morda zato ni odveč, da jih takoj namestite na svoj telefon. Škoditi ne more!

• 
  Toplotni val in Anker: kako poskrbeti, da napravam ne zmanjka energije
• 
  Renault Twingo: Toliko prevoženih kilometrov z gasom do podna nisem pričakoval!
• 
  TerraMow 500 Mini: Česa takšnega od cenovno ugodne kosilnice nisem pričakoval!
• 
  NEDELJSKI NASVET: Ko ne veš, kam bi se odpravil, vprašaj to aplikacijo
• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Umetna inteligenca nas dokazano poneumlja

The post NEDELJSKI NASVET: Brez teh aplikacij letos poleti ne boste mogli! appeared first on Tehnozvezdje.

Majhne naprave, ki začnejo piskati, ko na telefonu sprožimo iskanje, še zdaleč niso novost in slovenski Chipolo jim je utiral pot. A kot je običajno, se o nečem res začne govoriti šele, ko to ponudi Apple. Kajpada so se stvari lotili po svoje. Čeprav v osnovi še vedno napravica z vmesnikom Bluetooth, delovanje pripomočka Airtag ni omejeno na bližino pametnega telefona, s katerim je seznanjen.  

Ako uporabnik tega izrecno na svojem Iphonu ne izključi, bo zaznal čisto vsak sledilnik v bližini in podatke redno nalagal na strežnik podjetja. Težko bi bilo bolje. Otrok na primer izgubi ključe in le počakati moramo. Prej ali slej se bo mimo sprehodil ponosni lastnik najbolj čislanega telefona na svetu z vključenim vmesnikom Bluetooth in izvedeli bomo približno lokacijo. Do tu vse lepo in prav. Bluetooth sledilniki so nadvse majhni in priročni, zato jih lahko ravno tako preprosto podtaknite v torbo ali avto osebe, ki bi ji radi sledili. Prikrito slednje ni popolno, saj sledilnik prej ali slej po izgubi povezave s telefonom začne piskati, toda govorimo o več urah. Dovolj, da nepridiprav izve, kje stanujete ali kje je ponoči parkirano vozilo.

Na dolgo in široko bi zlahka razpravljali, v kolikšni meri je opisana zloraba verjetna, toda sploh ni pravo vprašanje. Apple je namreč na prigovarjanje ameriškega čuvaja zasebnosti (eff.org) razvil in v Trgovini Play objavil aplikacijo Tracker Detect (deluje le na telefonih s sistemom Android 9 ali novejšim), ki uporabnike telefonov s sistemom Android obvesti, da je v bližini Applov sledilnik. S tem se v nobenem primeru ne razširi število naprav, ki mu lahko javimo položaj sledilnikov, saj to še vedno lahko počnejo izključno njegovi telefoni. V kolikor aplikacija sledilnik zazna, se bo na zaslonu izpisalo opozorilo o neznanem sledilniku v dosegu brezžične povezave Bluetooth. Kar praktično pomeni v krogu s polmerom nekaj deset metrov.

Applova aplikacija ni popolna, kajti uporabnik mora ročno zagnati skeniranje, saj ne deluje v ozadju, tako kot na primer ona za slednje stikov z okuženimi. Da bi delovala na tako celoviti način, mora to dovoliti Google. Nekje vmes je septembra objavljena aplikacija laboratorija za varnost mobilnih omrežij tehnične univerze Darmstadu Air Guard, saj trdijo, da je sposobna zaznati Applove sledilnike med delovanjem v ozadju. Toda še vedno mora uporabnik aplikacijo zagnati in pustiti, da teče v ozadju, kar večina dokaj nerada počne.

Applovi sledilniki so vseprisotni, poceni in zaradi vključenosti v navidezno omrežje Applovih pametnih telefonov izredno zmogljivi, zato dejansko predstavljajo varnostno grožnjo. Kolikšno, je seveda drugotno vprašanje, s katerim si nima smisla razbijati glave. Vsaj ne več, ker je na voljo orodje, da se po želji zaščitimo pred njimi, čeprav nismo ponosni lastniki Iphonov.

• 
  Toplotni val in Anker: kako poskrbeti, da napravam ne zmanjka energije
• 
  Renault Twingo: Toliko prevoženih kilometrov z gasom do podna nisem pričakoval!
• 
  TerraMow 500 Mini: Česa takšnega od cenovno ugodne kosilnice nisem pričakoval!
• 
  NEDELJSKI NASVET: Ko ne veš, kam bi se odpravil, vprašaj to aplikacijo
• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Umetna inteligenca nas dokazano poneumlja

The post NEDELJSKI NASVET: Odlično, da je Apple storil, kar so mu predlagali appeared first on Tehnozvezdje.