Nekaj pa je vseeno narobe in predvsem čudno. Zakaj bi reptili v koži evropskih poslancev in birokratov zahtevali, da se vsak ljudek po lastni volji odloči, ali želi prejemati poosebljene oglase? Potemtakem telefonom ne bo treba vleči na ušesa za ključnimi besedami, zbirati podatkov o brskanju in predvsem neutrudno slediti lokacijam? Zdaj sem šele v dvomih. Ne razumem, kakšen je veliki načrt. Ali sveta ne vodi zlobna elita, ki bi nas rada, po prepričanju enih nadzirala in drugih razredčila? Morda celo oboje. So nova pravila samo dimna zavesa, ki naj bi zameglila resnico oziroma so teorije zarot pravljice za lahko noč, v katere nekateri nekritično verjamete?

Kdor verjame, da telefoni prisluškujejo, ga je nemogoče prepričati o nasprotnem. Ker na Facebooku po pogovoru o visečih mrežah vidi oglase zanje, ga iz tira ne vrže, da ni prejel oglasov za smuči, čeprav so bile v pogovoru omenjene vsaj stokrat. Njegovega prepričanja ne omajejo številni preizkusi, ki so bili namenjeni dokazovanju, da telefoni prisluškujejo, a se je izkazalo nasprotno. Da ni dokazov o nepotrebnem pošiljanju velike količine podatkov, ki bi bili povezani s pošiljanjem prisluhov. Niti indikatorja v zgodnjem desnem kotu telefonov z zadnjo različico Androida, ki kažeta, kdaj sta aktivna mikrofon in kamera. Obenem se oprime vsake bilke, ki površno kaže, da ima prav. Kot sta bližnjici za izklop mikrofona in kamere, ki ju najdete na Iphonih in nekaterih telefonih z zadnjo različico Androida. Obstajata, vendar je razlog zanju drugačen. Onemogočita delovanje Siri in Googlovega pomočnika. Če sem korekten, oba, ko sta aktivna, poslušata, da se odzoveta na vprašanje ali ukaz. Toda, Apple in Google bi se raje ustrelila v koleno, kot da bi podatke delila s Facebookom. Vsa trije služijo od spletnega oglaševanja in jim na pamet ne pade, da bi olajšali delo tekmecev.

Na vprašanje, ali telefoni prisluškujejo, je odgovor torej pritrdilen. Toda zgolj v primeru, da imaš vključenega glasovnega pomočnika in še takrat to pomeni, da morebitni zbrani podatki niso na voljo občestvu spletnih oglaševalcev. Ne gre torej za iskanje ključnih oglaševalskih besed, temveč za nekaj popolnoma drugega, predvsem pa ga zlahka izključiš. Če ga sploh uporabljaš. Kdor se boji, da mu katera aplikacija prisluškuje, lahko naredi še nekaj. V nastavitvah najde aplikacijo in preveri, katera dovoljenja ima. Tiste, ki nimajo dovoljenja za uporabo mikrofona, ne morejo prisluškovati. V kolikor ga imajo, a se ti zdi, da ga ne potrebujejo, potlej dovoljenja umakni.

Pisal sem že, da telefoni ne prisluškujejo, ker jim ni treba. O tebi imajo več kot dovolj podatkov že brez tega v vseh pogledih zahtevnega posega, ki ne prinese nikakršnih dodatnih prednosti. Facebook (ali Google) marsikaj ve o tebi, ker si mu to dovolil. Morda si se res z nekom pogovarjal o viseči mreži, a oglas ni povezan s prisluhi. Povezan je s poznavanjem časa, trenutne lokacije, kdo od prijateljev je v bližini, kaj si iskal na spletu, na kateri objavi si se zadržal dlje časa in podobno. Morda je viseča mreža zanimala nekoga drugega v kampu, je o njej brskal ali naročil v spletni trgovini. Ker je zanimala njega, algoritem preprosto sklepa, da zanima tudi tebe in ti servira oglas. Da je pred tem pogovor nanesel nanjo, je zgolj naključje. Če bi telefon prisluškoval, potem bi vedel, da si se pogovarjal o tem, kako dobra je mreža, ki jo že imaš, in kako jo navezati med dvema drevesoma. Tedaj ti ne bi prikazal oglasa, saj bi bilo neumno, da bi ga.

Za zdaj se še prerekamo o tem, kajti dileme kmalu ne bo več. Kljub temu da so se dolgo časa upirala z vsemi štirimi, se bodo morala spletna tehnološka podjetja ukloniti evropski zakonodaji. Nejasnosti ni več in zato ti ne bodo mogli podtakniti soglasja za prikaz poosebljenih oglasov v postopku registracije ali celo onemogočiti delovanja storitve v primeru nestrinjanja. V kolikor boš torej želel boš prikaz poosebljenih oglasov na preprost način izklopil, prikaz mlajšim pa bo celo že v osnovi onemogočen. Ker Facebook in druščina ne bo mogli krojiti oglasov, ne bodo zbirali podatkov, na tak ali drugačen način. Svet bo lepši, a vseeno dvomim, da vas bo občutno manj verjelo v prisluškovanje telefonov. 

Naslovna fotografija DepositPhotos.

The post Bodo nova pravila prepričala vas, ki mislite, da telefoni prisluškujejo? appeared first on Tehnozvezdje.

Ministrstvo želi od strokovne, zainteresirane in drugih javnosti odgovore na nekatera vprašanja, ki se postavljajo zaradi internetnih sprememb, novih evropskih direktiv in uredb, itd Pisce zakonov zanima, kateri vidiki elektronskega poslovanja niso ustrezno urejeni v zakonodaji, kako urediti upravljanje elektronskih identitet, ali naj imamo državljani možnost za čezmejno avtentikacijo in še nekaj podobnih zadev. Potem pa tudi, kako zaščititi anonimnost posameznika na internetu, kako ohraniti odprtost interneta, a hkrati varovati občutljive skupine uporabnikov pred škodljivimi vsebinami, kako uravnovestiti interese industrije, države in uporabnikov, kako varovati osebne podatke in tako naprej.

Kdorkoli ima kaj pripomniti na to temo, ima časa do 9. decembra, se pravi malo manj kot tri tedne. Na zdajšnji popravek ZEKom-a, dopolnjen predlog bo MJU morda obelodanilo prihodnji teden, ti predlogi ne bodo vplivali. Naj bi se pa znašli v predlogih zakonov, morda enem ali več združenih zakonih v prihodnjih dveh letih. ZEKom sicer zamuja že celo leto glede na roke za prenos ene od direktiv v slovensko zakonodajo, kaj bo ministrstvo storilo glede blokiranja pedofilskih vsebin, ki je sprožilo veliko polemik, pa dobivamo nasprotujoče si informacije.

V pozivu je zapisanih tudi nekaj trditev, ki težko zdržijo kritično presojo. Že naslov je, milo rečeno zanimiv. Ministrstvo poziva strokovno, zainteresirano in druge javnosti. V FDV-jevskem duhu torej pravi, da je javnosti več. Pa očitno tudi, da strokovna javnost ni zainteresirana, zainteresirana pa ne strokovna. V uvodu pa minister Boris Koprivnikar trdi, da Slovenija, ki želi postati digitalna referenčna država,

pospešeno gradi temelje za učinkovite digitalne storitve in zmogljivo infrastrukturo ter v dialogu z gospodarstvom, civilno družbo in razvojno-raziskovalnim sektorjem vzpodbuja razcvet digitalnega gospodarstva, ki bo temeljilo na vključujoči digitalni družbi.

Mogoče smo avtorji Tehnozvezdja kaj spregledali, ampak novih učinkovitih digitalnih storitev in zmogljive infrastrukture v zadnjem času nismo opazili. Razen, če na ministrstvu podpis pisma o nameri z Uberjevo piarovko štejejo med take dosežke. Pa tudi dialog med politiko in ostalimi sferami prej šepa kot spodbuja razcvet česar koli, kaj šele digitalnega gospodarstva.

The post Ministrstvo še ni zaključilo aktualnega internetnega zakona, pa že zbira predloge za novega appeared first on Tehnozvezdje.