Zadnja novica – vsaj času pisanja, kdo ve, kaj se še lahko spremeni do objave -, je oprostitev carin za izdelke zabavne elektronike, ki v ZDA prihajajo s Kitajske. Za blago od tam sicer po novem velja kar 145-odstotna stopnja dodatnih dajatev. Vse bolj je očitno, da je to početje namenjeno predvsem »zasebnim« namenom, interesi države so za vladajoče drugotnega pomena, poleg povsem staromodnega pogleda na svet (iz predprejšnjega stoletja). Divje padanje borznih tečajev in njihova vnovična rast omogoča lepe zaslužke ozkemu krogu z notranjimi informacijami (okoriščanje s slednjimi je kakopak klasificirano kot gospodarski kriminal). Direktorji korporacij se hodijo priklanjat muhastemu odločevalcu in ga prosjačit (z milijonskimi denarnimi »prispevki«) za znižanje in oprostitev carin. Kar njemu seveda izredno godi. Kako dolgo se bo to še nadaljevalo in do česa bo pripeljalo, ne znam ugibati, kolateralna škoda takega vladanja pa je poslabšana gospodarska slika vsepovsod in upad blagostanja nemočnih množic. Medtem ko so podjetja v popolni negotovosti in nemilosti človeka, ki zdajle lahko uvede trikrat višje carine, jih zvečer zniža ali ukine, nekatere oprosti in drugih ne, jutri pa ta cikel ponovi.

Za koliko bi se zvišale cene v ZDA, so že bili vidni prvi indici. Kajti to je neizbežna posledica višjih carin. Teh seveda ne plačujejo države, »proti« katerim so uvedene, ampak najprej uvozniki posameznih dobrin, nato pa skozi višje cene izdelkov končni kupci teh. Podjetje Framework, ki proizvaja istoimenske prenosnike, je pred dnevi objavilo 10-odstotno podražitev, nato pa jo uro kasneje preklicalo, ko je prišel 90-dnevni »moratorji« na carine za vse, razen Kitajske (kot kaže, prenosnikov ne uvažajo od tam).

Še bolj poveden je primer pametne ure Oneplus Watch 3. Tej so zaradi bizarne napake pri izdelavi (na spodnji strani ohišja je pisalo Meda in China namesto Made in China) preložili začetek prodaje, da so lahko v tovarni izdelali nove »pokrovčke.« S tem pa so zamudili pravi trenutek (razen, če zdaj ura sodi med izjeme) in zadeva je nato prišla v prodajo s ceno 500 dolarjev namesto prvotno napovedanih 330 dolarjev. Podjetje podražitve ni komentiralo, vendar je zvišanje carin edina možna razlaga za tako drastično razliko, ki bi napravo postavilo v povsem nekonkurenčen položaj (dokler še drugi ne bi dvignili cen iz istega razloga). Youtuberski kanal Just Josh je med tem objavil, da so prenosnik Razer, ki je bil s Kitajske na poti k njim na testiranje, na meji preprosto obrnili nazaj k pošiljatelju, saj verjetno nekdo ni bil pripravljen plačati novih, bistveno višjih dajatev. Če se ta zviša za denimo 20 odstotkov, ni nujno, da bo tudi cena izdelka na koncu toliko dražja, kajti uvozna dajatev se plača na ceno, ki še ne vsebuje marž, davka na dodano vrednost in verjetno še česa. A po drugi strani vendarle vpliva na celotno verigo, kajti nihče se ne bo odrekel svoje »procentu« zaslužka. Pri električnih avtomobilih smo sicer v zadnjih mesecih, odkar v Evropski uniji veljajo dodatne carine pri uvozu s Kitajske videli, da proizvajalci lahko nekaj časa »preživijo« z nespremenjenimi cenami, a so nekateri, denimo Cupra že javno govorili, da tega dolgo ne bodo mogli početi (glavni izvršni direktor je sicer nekaj dni po teh izjavah nepričakovano odstopil). Toda če pri 20-odstotnih carinah podjetja še zdržijo z minimalnim, denimo 5- ali 10-odstotnim zvišanjem cen, je pri več kot 100-odstotnih malo možnosti, da se izdelki ne podražijo vsaj za polovico.

V Evropi, če bi kot protiukrep dejansko uvedli carine na ameriško blago, to vsaj pri zabavni elektroniki ne bi imelo dosti vpliva. Zelo malo ali nič tovrstnih izdelkov prihaja iz ZDA. Seveda pa je nemogoče vedeti, kako bi podjetja prilagodila strategije. Že doslej je bilo več kot očitno, da so enaki izdelki tukaj dražji kot v Ameriki. Ni nemogoče, da bi jih v prihodnje še bolj »sofinancirali« na stari celini.

Naslovna ilustracija: DepositPhotos

The post NEDELJSKI NASVET: Dopoldne carine, popoldne ni carin, zvečer … appeared first on Tehnozvezdje.

Globalno gospodarstvo je po oceni MEI zgledno krmarilo skozi različne pretrese zadnjih let, od posledic pandemijo do visoke inflacije, pomanjkanja kadrov in nemirnih razmer na več koncih sveta. Za leto 2025 napovedujejo 3,2-odstotno globalno gospodarsko rast, z desetinko odstotne točke višjo od letošnje. Srednja in Vzhodna Evropa bosta po napovedi MEI z 1,8-odstotne rasti skočili na 3-odstotno, medtem ko bo v Severni skok manjši, z 1,3 na 1,7 odstotka. Inflacija naj bi se še naprej umirjala oz. jo bodo centralne banke držale pod nadzorom, predvsem pri storitvah, gospodarsko rast pa bodo na eni strani poganjale nižje obrestne mere, a na drugi strani ovirale strožje fiskalne politike in negotovosti v globalni trgovini (s carinami in vsem, kar je ta čas aktualno).

Stopnja nezaposlenosti se utegne rahlo povečati, a bo še naprej ostajala na rekordno nizkih nivojih. V MEI tudi napovedujejo, da bo rast razpoložljivega dohodka – razlika med rastjo plače in inflacijo – še naprej ostajala pozitivna, s čimer se bo možnost potrošnje izboljševala. Kljub temu potrošniki ne bodo povsem izneverili varčevanju ali odločanju za cenejše alternative. Ena od tovrstnih strategij so potovanja v podobne, vendar cenejše destinacije. Denimo v Dublin namesto v London, Köbenhavn prehiteva Amsterdam, »severne Benetke« (Stockholm) nadomeščajo v prave in Sevilla postaja bolj priljubljena kot Madrid.

Tudi pri oblačilih MEI v zadnjem času opaža trend bolj pogostega poseganja po kosih »množičnih« znamk kot prestižnih. V 85 odstotkih analiziranih držav potrošnja za bolj dostopno modo, ki je lahko vizualno zelo blizu visoki, presega potrošnjo za slednjo. Ena od držav zunaj tega trenda je Mehika, medtem ko na Japonsko nizka vrednost jena privablja veliko poslovnežev in turistov prav z namenom nakupovanja luksuznih dobrin. V 2025 bi se lahko trend nekoliko obrnil, vse pa bo odvisno od tega, ali se bodo cene visoke model kupcem še naprej zdele previsoke, kot so se jim v zadnjem času.

Nekoliko podobno je pri zabavni elektroniki. MEI pričakuje delni obrat, saj da bodo nižje cene in obrestne mere skupaj z zanimanjem za inovacije in digitalizacijo spodbudile večje nakupe elektronskih naprav, pohištva in gospodinjskih aparatov. Predvsem naj bi šlo za tiste dobrine, ko si kupci privoščijo nekaj posebnega. Dražji izdelek, ki so si ga že dlje časa zares želeli. Hkrati lahko pričakujemo, da se bodo standardni cikli menjave telefonov, slušalk, televizorjev, prenosnikov in nadaljevali približno nespremenjeni, čeprav se seveda nekateri v zadnjih letih podaljšujejo, saj uporabnikom zmogljivosti in funkcionalnosti tudi pri starejših modelih še vedno zadoščajo in začno razmišljati o menjavi, ko začne pešati baterija ali je znova čas, da naprave zaokrožijo v družini.  

Omenjal sem že grožnjo dodatnih carin, predvsem potencialnih, ki bi jih lahko uvedla nova ameriška administracija. Po ocenah MEI te in verjetne proticarine tistih držav, ki bi jih prvotno uvedene prizadele, nikakor ne bi blagodejno vplivale na globalno rast in na inflacijo. Na gospodarsko rast bo vplivala verjetno že negotovost v obdobju, preden bodo dejanske politike postale jasne. Toda vsaj do določene mere bi se zaradi tovrstnih protekcionističnih ukrepov lahko okrepila trgovina znotraj posameznih regij, kar se že dogaja, ker je nekaj časa opazno, v katero smer se politika na vseh koncih sveta premika. S tem bi lahko malce ublažili posledice carin, kot tudi z dodatnim trgovanjem s podatki in storitvami, ki lahko zvišajo produktivnost. Vendar MEI opozarja, da bodo tovrstni učinki verjetno vidni šele na dolgi rok.

The post Leto 2025 bo prineslo zmerno rast in optimizem appeared first on Tehnozvezdje.

S predstavniki podjetja Xiaomi sem se pogovarjal v predsedniškem apartmaju zagrebškega hotela Sheraton, po katerem so v ta namen na strateška mesta postavili izdelke s področja pametnega doma in povezanih naprav. Na vhodu smo nas pričakali električni skuterji, v kuhinji nadvse zanimiv kuhinjski robot, dozirnik vode in hrane za hišnega ljubljenčka in drugi kuhinjski aparati. V sosednjih prostorih usmerjevalniki in kamere ter tako naprej še naprave za osebno rabo, mednje sodijo na primer masažni aparati, zobne ščetke in brivniki, zabavna elektronika, kjer mi je poleg televizorja v oko padel še majhen projektor ter naprave za kakovostno bivalno okolje, kjer so kraljevali osvežilci zraka in robotski sesalniki. Praktično so pokazali vse, kar je naprodaj na naših prostorih, s čimer želijo prepričati kupce in je možno povezati v njihovo aplikacijo in upravljati na daljavo. Pri tem ni nepomembno, da so strežniki v Evropi in da podjetje Xiaomi v vsem pogledi spoštuje evropsko uredbo o varstvu podatkov GDPR.

Xiaomi je zelo zanimivo podjetje. Od leta 2010, ko je bilo ustanovljeno, se drži preproste vizije, ponuditi tehnološko kakovostne izdelke, po kolikor je le mogoče dostopnih cenah. To dosegajo na dva načina. Prek vgradnje elektronskih komponent s tolikšnim časovnim zamikom, da so še vedno nove, pa vendarle jim je cene že nekoliko padla, ter z omejitvijo zaslužka (marže) na največ 5 odstotkov. Obenem so odprti za nove ideje. Ko so kupci skirojev izrazili željo po kompresorju za polnjenje zračnic, so izdelali majhnega, priročnega in obenem ne predragega. Ravno tako vlagajo v druga podjetja, teh je že več kot štiristo. Ozadje je preprosto. Ko vidijo zanimiv izdelek, se skušajo s podjetjem dogovoriti o tesnem sodelovanju. Pomagajo mu priti do kupcev, ta pa zanje izdela podobnega, ki ga tržijo pod svojim imenom. Tako so nastali robotski sesalniki, se še čudite, zakaj so kitajski roboti različnih izdelovalcev tako zelo podobni, in še marsikaj drugega.

Statistični podatki kažejo, da je trenutno na strežnike povezano, kar pomeni, da so aktivni in v uporabi, več kot 600 milijonov Xiaomijevih telefonov in več kot 60 milijonov televizorjev.

Marsikdo se je z Xiaomijem prvič srečal, ko je na cesti zagledal njihov skiro izrazitega videza. Zadnje čase pa so dejavnejši še na področju telefonov. Od petih družin, le najboljše, MIX ni na slovenskem trgu. Kar je po svoje škoda, saj v njej najdete najbolj dovršene naprave, med katere sodi tudi prepogljivi Fold 2. Za Xiaomi je sicer najbolj pomembna družina Redmi Note, kajti teh telefonom proda največ, saj odlikuje verjetno med vsemi njihovi modeli najboljše razmerje med ceno in nudenim. Omenim lahko še manjšo zanimivost. Xiaomi s svojimi telefoni ni prisoten na trgu Avstralije in Združenih držav. To me spominja na zgodbo Huaweia, ki pred leti ravno tako ni prodajal telefonov onstran Atlantika, vendar se podobnost tu konča. Ker se Xiaomi osredotoča zgolj na izdelke za končne uporabnike, verjetno nikogar strateško ne ogroža.

To se lahko razmeroma kmalu spremeni. Ne toliko na relaciji do Združenih držav, kot na relaciji do Evrope. Že dolgo krožijo govorice o razvoju električnega avtomobila, in če se bodo držali načela o omejitvi marže, potem znajo biti cene nadvse zanimive. Znano je, da bo Xiaomi na Kitajskem avto predstavil že naslednje leto, nato bo sledil nastop na večjih Azijskih trgih in šele v tretjem valu ga lahko pričakujemo v Evropi. Če se bo prej izkazalo za uspešnega. Neuradno naj bi bila dva modela. Model z manjšim dosegom po nadvse zanimivi ceni kot neposredni tekmec Tesli 3 in BYD Sealu, ter dražji model s podaljšanim dosegom, za katerega krožijo nepotrjene govorice, da bo imel baterijo s kapaciteto več kot 100 kilovatnih ur. Da mislijo resno, so potrdili na dogodku. Ne neposredno. Omenili so, da Xiaomi zanima področje avtonomne vožnje. Poleg robotike, kjer je zdaj po robotskem psu v osredju prototip humanoidnega robota Cyberone.

Tako kot zadnje čase vsi, tudi Xiaomi razmišlja o ekologiji in vplivu izdelkov na okolje. Morda ravno ne lovijo odvrženih ribiških mrež v morjih, a zato na druge načine skušajo zmanjšati ogljični odtis. Poleg uporabe recikliranih materialov so na primer izdelali zložljive sončne celice, ki jih je preprosto prenašati in lahko v dobrih razmerah zagotavljajo 100 vatov električne energije za polnjenje mobilnih naprav.

The post Bo Xiaomi z električnim avtom pretresel svet? appeared first on Tehnozvezdje.

Kakšen bo letošnji sejem zabavne elektronike IFA v Berlinu, (še) ne vem. Niso ga še odprli, medtem ko podatki o številu razstavljavcev pravzaprav ne povedo veliko. Pomemben je vtis. A če sodim po dogajanju prvega novinarskega dne, potem se vračamo v preteklost. Ko se je uveljavljal. Dva dogodka, tretjega, na katerem je Lenovo pravzaprav izkoristil, da smo nekateri novinarji prispeli v nemško prestolnico, nisem mogel obiskati, sta bili daleč od ravni, ki smo je bili vajeni. Tako glede predstavljanih novosti kot glede obiskanosti. Nobene gneče, včasih smo morali, če smo prišli prepozno, sedeti na tleh, včeraj so zijali prazni stoli v občutno manjši dvorani, in če sem popolnoma odkrit, brez pretirano bombastičnih napovedi!

Televizorji ostajajo v naših srcih

Čeprav novih naprav nisem videl, je TP Vison na dogodku, ki so ga prenašali tudi preko spleta, povedali nekaj zanimivih podatkov o tržnem gibanju. Še vedno izdelovalci prodajo daleč največ televizorjev z zasloni LCD ter le manjši delež onih z zasloni OLED. V letu 2021 so bili prodajni rezultati nepričakovani visoki. Izkazalo se je, da je televizor ena tistih naprav, katerim se med pandemijo nismo hoteli odpovedati. Toda že letos so analitiki opazili padec prodaje, še večjega napovedujejo za prihodnje leto in šele leta 2024 se bo krivulja menda spet obrnila navzgor. Za to bo zaslužno pričakovano širjenje pretočnih storitev in še bolj storitve iger v oblaku, ki napovedujejo celo zaton igralnim konzolam. Televizor se je tako še enkrat v zgodovini izkazal kot daleč najbolj odporna domača naprava.

Bistvo napovedi podjetja TP Vison zlahka strnem v nekaj povedi. Nova generacija obstranske osvetlitve Ambilight je bolj prilagojena raznovrstnim vsebinam. Med drugim tudi športnim. Na voljo bosta dva nova modela družine OLED+ z vgrajeno zvočno letvijo, 907 in 937, ki ju najbolj odlikuje za 30 odstotkov svetlejši zaslon, izboljšano procesiranje slike in kakovostni zvočni sistem. Vse nadgradnje se kakopak poznajo na cenah. 3299 evrov za 65-palčni 65OLED937 in 4699 evrov za 77-palčni 77OLED937 ter 2499 evrov za 55-palčni 55OLED907 in 2999 evrov za 65-palčni 65OLED907.

Napovedali so še zvočni sistem Fidelio TAFS1 (priporočena cena 330 evrov), ki poleg zvočne letve TAFB1 in nizkotonskega zvočnika TAFW1 nudi kombinacijo oblike, materialov in naprednega delovanja, ob preprosti namestitvi in popolni prilagodljivosti pri povezavi s televizorji znamke Philips. Obenem so predstavili še nove modele slušalk za aktivne uporabnike znamke GO. Med slednjimi bodo verjetno najbolj zanimive odprtega tipa in prenosom zvoka do notranjega ušesa po kosteh uporabnika.

Nobeno od podjetij, prisotnih na sejmu, prvi dan ni predstavilo novih pametnih telefonov. Več zato pričakujemo od naslednjih dni. Danes naj bi novosti predstavila Sony in HMD Global (Nokia) in nato v petek še Honor, ki je tudi že potrdil, da bomo nekatere od predstavljenih izdelkov videli na slovenskem trgu.

Čeprav je kar precej »obilen«, zasnova obeta

Prenosni računalniki s prepogjivim zasloni so še daleč od tega, da bi bili zreli za roke slehernega uporabnika. Toda obenem so, podobno kot zložljivi telefoni, dovolj zanimivi in obenem dvigujejo ugled podjetja, ki se jih loti. Lenovo je izbranim povabljencem pokazal drugo generacijo modela ThinkPad X1 Fold s 16,3-palčnim (41,4 cm) zaslonom za tri evrske tisočake, medtem ko je cena Asusovega 17-palčnega (43,2 cm) Folda še za tisočaka višja. Ti, ki so videli oba, pravijo, da Asusov daje občutek robustnejše izdelave in da nekaj več zaslonske površine ravno tako ni odveč.  

Ideja zložljivega zaslona prenosnega računalnika, sploh Asusovega, o katerem sem si lahko ustvaril občutek, kajti držal sem ga v rokah, ni napačna. Sploh, če je dodana brezžična fizična tipkovnica, kajti že davno se je izkazalo, da tipkanje po zaslonu niti približno ne more zamenjati pravih tipk. Asus zagotavlja življenjsko dobo tečaja vsaj 30 tisoč odpiranj. Ne sliši se ravno veliko, sploh v primerjavi s podobnimi garancijami v primeru zložljivih telefonov, kjer običajno govorijo o 200 tisoč odpiranjih in zapiranjih. Toda nikar ne pozabimo, da prenosnik odpiramo redkeje. Če ga na primer desetkrat na dan vse dni v tednu, bo zdržal najmanj osem let.

Nenazadnje pa so me pritegnili načini, kako lahko takšno napravo uporabim. Poleg klasične oblike, ko je tipkovnica na spodnji polovici zaslona (naprava je tako videti kot običajni prenosnik), jo lahko od tam predstavimo kam drugam in uživamo v večjem zaslonu. Bodisi navpične ali vodoravne orientacije. V zadnjem položaju je zaslonsko razmerje 4:3, ki ravno tako ni napačno, ko prenosnik uporabljamo za bolj resna opravila. Zmotilo pa me je, da med obema polovicam v zaprtem položaju zija kar občutna reža. Pri tej »težavi« spet pomaga omenjena odstranljiva tipkovnica. Hranjena med polovicama režo namreč popolnoma zakrije in Fold daje občutek robustne naprave, ki se od običajnih prenosnikov razlikuje v zajetnejši debelini in nogici na hrbtišču, ki ga »drži« v različnih položajih.  

The post SEJEM IFA: Če daste kaj nase, potem bo naslednji prepogljiv (#video) appeared first on Tehnozvezdje.

Berlinsko sejmišče (podjetje Messe Berlin) je namreč sporočilo, da v celoti odpoveduje sejem IFA, ki bi moral biti od 3. do 7. septembra. Vrnil naj bi se med 2. in 6. septembrom 2022.

»Odločitev smo sprejeli po podrobnih pogovorih s strokovnjaki za javno zdravje in mnogimi deležniki iz panoge. Na žalost se več globalnih zdravstvenih vidikov ni tako hitro premikalo v pravo smer, kot smo upali. To povečuje negotovost pri podjetjih, ki so bila odločena letos priti v Berlin ali zainteresirana za udeležbo, ter med mediji in obiskovalci, ki morajo svoj obisk načrtovati precej vnaprej. Poleg tega bo berlinsko sejmišče še nekaj časa vsaj delno lokacija za cepljenje.«

Tako so razloge za odpoved navedli v Messe Berlin. Po naših informacijah je sicer prevladalo predvsem omahovanje najpomembnejših podjetij iz panoge pri odločitvi, ali naj letos razstavljajo na IFI. Udeležbo na letošnjem MWC, ki se vse bolj spreminja v lokalni, španski (katalonski?) dogodek z vsega 300 razstavljavci, so sicer že odpovedali Ericsson, Nokia, Samsung, Qualcomm, Intel, Microsoft, Google, Cisco in druga podjetja. Tako ne čudi, da so nameravala podobno odločitev sprejeti še za berlinski dogodek. »Inovacije potrebujejo svojo platformo in zanimanje obstaja. Žal pa je še vedno preveč negotovosti, zato nihče ne more odgovorno načrtovati udeležbe na katerem koli sejmu,« je izpostavil predsednik nadzornega sveta združenja proizvajalcev zabavne elektronike gfu, soorganizatorja sejma, Kai Hillebrandt.

Direktor Messe Berlin Martin Ecknig pa je dodal, da IFA povezuje celotno industrijo zabavne elektronike in bele tehnike kot noben drug dogodek, vendar sta varnost in zdravje vseh udeležencev na prvem mestu. »Potek cepljenja in vnovičnega vzpostavljanja mednarodnih potovanj pa ne gresta v takem tempu, kot smo si želeli.«

Februarja je sicer združenje GSMA izpeljalo sejem MWC Šanghaj s približno 20 tisoč udeleženci, vendar brez tujcev. Prvi teden junija je na sporedu Computex, ki ga običajno pripravljajo v Tajpeju, vendar bo letos potekal digitalno. Na enak način so januarja izvedli lasvegaški CES. Predstavitve, nastope ključnih govorcev in ostalo smo lahko spremljali po spletu, toda prihodnje leto organizatorji kanijo znova pripraviti dogodek v klasični obliki. Kaj se bo spremenilo v štirih mesecih med terminom odpovedane IFE in CES-om, ne vem. Zakaj bi podjetja, ki v začetku septembra ne želijo priti v Berlin, v začetku januarja odšla v Las Vegas? Morda bodo v združenju CTA, ki organizira ameriški sejem, prej ali slej dognali to realnost in se znova odločili za digitalno izvedbo. Nekaj časa še imajo. Možna pa je tudi druga razlaga. Namreč, da so se razstavljavci (družno?) odločili nekje postaviti ločnico, nek datum, kdaj znova začeti. Morda je to začetek l. 2022. Bomo videli, bi bil pa to udarec za berlinske organizatorje, saj med sejmoma, čeprav sta uradno v prijateljskih odnosih in se je IFA zadnja leta tudi predstavljala med CES-om, poteka nekakšna prestižna bitka za primat najpomembnejšega. Več dejanskih novosti je sicer tradicionalno prinesla IFA, medtem ko smo na CES-u dobivali pretežno konceptne naprave in nove tehnologije.

Vsak od obeh dogodkov ima oz. je v izvedbah, kot smo jih poznali, imel svoj čar. Prvi zato, ker smo lahko na enem mestu videli vse ključne izdelke in tehnologije, tudi mnoge take, ki v slovenske trgovine nikoli niso prišle, in tudi navezali določene stike, drugi pa je popolna norišnica in blišč, ki ga je treba vsaj enkrat v novinarski karieri doživeti v živo. Vsekakor upam, da se oba vrneta in mi nanju, pa tudi, da se bodo organizatorji v tem »mrtvem« obdobju domislili določenih sprememb in izboljšav, ki bi bile na obeh koncih še kako dobrodošle.

The post Tehnološkim sejmom (še naprej) slabo kaže appeared first on Tehnozvezdje.

Napadi na 16-letno Greto Thunberg so vsaj na meji, če ne celo prek meja dobrega okusa. Njej je vsaj jasno, kam gre svet zaradi pretiranega izkoriščanja ter predvsem pohlepa, ko si nasprotna stran na veliko zatiska oči. Zadnjič sem celo prebral, da ne bo Gretin socializem rešil sveta, temveč visokotehnološki kapitalizem. Mar res? Amazon in Uber na veliko izkoriščata delavce. Ameriška tehnološka podjetja poceni zaporniško delovno silo. Apple in bratovščina išče ustvarjalne načine, kako plačati čim manj davka, da lahko sedijo na vse višjem kupu gotovine. Ko uničujejo Afriko in ostali nerazviti svet zaradi surovin in prostora za odlaganje smeti. Ta podjetja naj bi nas rešila? Ne ga biksat, no! Od politikov pa tudi ne moremo česarkoli pričakovati, saj so razen redkih izjem, zlizani s kapitalom.

Evropska komisija je na začetku tedna objavila pravila, ki se jih bodo morali po letu 2021 držati izdelovalci potrošniške elektronike, če bodo hoteli izdelke prodajati v EU. Poleg daljše življenjske dobe bodo morali izdelovalci do 10 let, verjetno od konca prodaje, zagotavljati rezervne dele. Pravila med drugim veljajo za televizorje, pralne stroje, pomivalne stroje, luči in hladilnike. Ocenjujejo, da bodo ukrepi skupaj s pravili za podeljevanje energijskih nalepk, sprejetimi marca, do leta 2030 zaslužni za 167 TWh nižjo porabo energije. To tudi pomeni za 46 milijonov ton manj v ozračje izpuščenega CO2 oziroma do 150 evrov letnega prihranka družine na račun nižje porabe električne energije.

Nove zahteve glede popravil bodo podaljšala življenjsko dobo naprav, ki se danes rade predčasno pokvarijo,

je prepričana Monique Goyens, generalna direktorica BEUC, Evropskega združenja potrošnikov.

Kako bo slovenska družina letno privarčevala 150 evrov, glede na dejstvo, da je porabe elektrike manjša postavka na mesečnem računu, bo zanimivo opazovati. Nikomur pa tudi ne pade na pamet, da bi se pozabaval s kavljem 22. Razlika v strošku porabljene energije v korist novejšemu in bolj varčnemu stroju največkrat ne odtehta višje cene, ki jo izdelovalec zahteva. Zakaj bi nekdo plačal za pralni ali kateri drugi stroj več, če se to ne bo hitro poznalo na družinskem proračunu? Z evropskimi ukrepi pa niso zadovoljni tudi člani gibanja »pravica do popravila«. Izdelovalci bodo morali zagotavljati rezervne dele ter naprave oblikovati, da jih bo mogoče popravljati s standardnimi orodji, vendar jim je uspelo vsiliti prepričanje, da lahko to počnejo le profesionalni serviserji, ne pa uporabniki sami. To pa ne preprečuje izdelovalcem, da bi še naprej nadzirali servise, pogojevali cene rezervnih delov in servisnih ur. Bo pa vsaj mogoče nekatere naprave popraviti. Danes so potrošniki, ker ne najdejo nekoga, ki bi okvaro znal popraviti ali pa je cena previsoka, prisiljeni staro zavreči in kupiti novo.

Glavna zamera pa so naprave, ki se jih ukrepi tičejo. Kje so pametni telefoni, prenosni zvočniki ter na splošno naprave zabavne elektronike? Teh največ zmečemo v smeti, pa se z njihovo dolgotrajnostjo sploh ne ukvarjamo. Med izdelavo potrošijo veliko energije in virov, v uporabi so najkrajši čas, recikliranje pa je oteženo. Zakaj se torej ne pogovarjajo o tem, namesto ukvarjanja z napravami, ki imajo že zdaj daljši čas uporabe, jih je preprosteje popravljati, predvsem pa jih je mogoče zaradi manj kompaktne izdelave tudi v večji meri reciklirati! Ne mislim, da bi morali prenehati izdelovati tanke in kompaktne naprave, modularne se namreč niso obnesle, dovolj bi bilo, če bi pri snovanju novih upoštevali tudi zahteve popravljanja in recikliranja. Prvi korak bi lahko bilo desetletno zagotavljanje strokovne menjave baterije po pošteni ceni in ne po umetno napihnjeni, da raje kupimo novega, kot da bi staremu dali še nekaj let življenja. 

Po moje ukrep evropske komisije ne bo imel učinka! Žal pa se tudi ne morem sprijazniti z morebitnim opravičilom, da gre za prvega, drugi pa bodo sledili. Kdaj? Na splošno vse preveč zadev prelagamo ali pa izdelovalcem podarjamo dolga prehodna obdobja. Pa saj so oni zakuhali težavo, oni so začeli izdelovati manj dolgožive naprave. Nekatera podjetja ne vidijo težave, če Google tako rekoč preko noči prepove uporabo storitev Huaweiju, ko pa je treba zmanjšati izpuste, prenehati uporabljati plastiko, izdelovati manj potratne naprave in podobno, tedaj vedno zahtevajo in pričakujejo leta za prilagajanje. Če je nekaj dokazano slabo, potem naj takoj prenehajo. Nismo menda mi krivi, da ves čas iščejo nove načine, kako zaslužiti več in hkrati čim več prihraniti, tudi če se izkaže za napačno, nevarno, neetično ali kako drugače neprimerno. 

The post Pravica do popravila: Iz EU veliko praznih besed in zamujenih priložnosti! appeared first on Tehnozvezdje.

Naziv je prestižnega pomena, kaj dosti pa ne pomaga, ko je treba prepričati kupce. Vprašanje pa je tudi, kateri uporabniki so najbolj pomembni za izdelovalce prenosnikov in delno tudi namiznih računalnikov. Verjetno so to igričarji, za zmogljivo zverino so pripravljeni plačati, kolikor zahtevajo in ustvarjalci vsebin. Od blogerjev, vlogerjev, youtuberjev, vplivnežev, fotografov, video snemalcev in tako naprej. Skupno jim je, da vsi po vrsti potrebujejo procesorsko in grafično zmogljive računalnike ter zaslone sposobne prikazati kakovostno sliko, pravilne barve ter sliko visokega dinamičnega razpona (HDR). Na prvi pogled so si naprave za omenjeni kategoriji uporabnikov zelo podobne, kar bo do neke mere celo držalo. Razlike so v podrobnostih, drugačni obliki naprav in različno zmogljivih baterijah, poleg tega imajo zasloni igričarskih prenosnikov višje frekvence osveževanja, medtem ko so za ustvarjalce nastavljeni za prikaz čim bolj točnih barv. Resnici na ljubo pa nobena od teh naprav ni sposobna zahtevnih nalog v resnici opraviti, ne da bi bila priključena na električno omrežje. Pri obeh izdelovalcih smo opazili še en »skupni« trend. Oboji se zanašajo na Intelove procesorje ter grafične kartice podjetja Nvidia. AMD je pri njiju, vsaj pri zmogljivih izdelkih, izpadel iz igre?

Za igričarje telefon ter prenosnik

ROG Phone II je po vseh standardih velik telefon, pa čeprav je tudi Asus posvojil ožji dizajn in tanjše robove okoli zaslona. Sistem na čipu je pričakovano Snapdragon 855 plus z grafičnim delom Adreno 640 GPU, ki je najmanj do petka, ko bo Huawei predstavil Kirin 990, najbolj zmogljiv »procesor« za pametne telefone. Kot smo lahko preizkusili, brez težav poganja vsako igro, a se pri tem konkretno greje. Telefon je sicer opremljen s trinivojskim sistemom hlajenja, žal pa ima izpust na hrbtišču, blizu mesta, kjer ga držimo, ko igramo igre v panoramskem načinu. Zato občutimo, kaj pomeni pretirano gretje naprave oziroma, kako vroča bi bila, če toplota ne bi mogla ven. Ker večino mobilnih iger igramo v omenjenem položaju, ima telefon priključek USB C na sredini daljše leve stranice in ne na spodnji, kot je običajno. Ni pa velik samo telefon, velika je tudi baterija, ki drži 6000 mAh, na voljo pa je tudi hitro polnjenje (30 W). Zaslon AMOLED je zgodba zase. Diagonala 6,59 palca in polna razločljivost HD morda nista tako pomembni, kot hitrost osveževanja 120 Hz, odzivnost 1 milisekunde ter podpora za 10-bitno sliko visokega dinamičnega razpona. Cena različice z 12 GB RAM in 512 GB pomnilnika bo 900 evrov, za izpopolnjeno različico (1 TB pomnilnika ter kovinska barva ohišja) pa 1200 evrov.

Asus letos igričarjem ni namenil veliko novosti. Poleg telefona je zanimiv še igričarski prenosnik ROG Zephyrus S GX701, ki ima zaslon polne HD-razločljivosti s frekvenco osveževanja 300 Hz ter odzivnim časom 3 ms. Napovedali pa so, da bodo takšne zaslone postopoma vgradili še v druge igričarjem namenjene prenosnike, pa tudi monitorje. Sicer pa ima omenjeni prenosnik Intelove procesorje zadnje generacije ter grafično kartico GeForce RTX 2080 (1230 MHz). Enako »hitre« zaslone razločljivosti 4K pa bo Asus predstavil naslednje leto.

Tudi Asus ima urico

Lani predstavljeno uro Vivowatch BP so letos zamenjali z različico SP, ki je podobno zmogljiva, predvsem pa okrogla in tozadevno bolj podobna večini športnih ur. Spada namreč v to kategorijo, čeprav je bilo več govora o beleženju spanja in telesnih znakov, kot o beleženju vadbe. Ura ima pričakovano vgrajeno optično tipalo srčnega utripa, poleg njega pa še tipalo EKG z dvema elektrodama. Ena je na spodnji strani ure in je ves čas v dotiku s kožo, druga pa v kroni (gumbu) ure. Sposobna naj bi bila tudi priporočil, kaj je uporabniku početi v določenem trenutku, na osnovi znanj specialistov, ki jih je Asusu uspelo zbrati. Ima pa tudi sprejemnik za omrežje GPS, baterija zdrži do 14 dni, proti vodi pa je odporna do 50 m.

Ultra prenosnik in model z dvema zaslonoma

Ultra prenosniki nimajo več naboja, ki so ga imeli še pred časom, kajti izkazalo se je, da je manj uporabnikov pripravljenih sprejeti kompromise, kot so pričakovali. Raje imamo malo težje mašine s krajšim trajanjem baterije, ki pa ne klecnejo ob vsakem zahtevnem opravilu. Predvsem si želimo, da so robustne in imajo dobro ergonomijo tipkovnice. Nič od tega ne velja za model PRO B9, kajti zaslon je tako tanek, da se zvija že pri nežnem prijemu, dosti bolj robustno pa ni izdelan niti spodnji del prenosnika s tipkovnico. In ko smo že pri njej. Hod tipk je plitek, zato nismo vedno prepričani, ali smo tipko dovolj pritisnili ali ne.

Drugi zanimiv prenosnik je Asus ZenBook Pro Duo, ki ga je Asus sicer predstavil že pred časom, po novem pa je na voljo tudi v Evropi po začetni ceni 1700 evrov. Ima dva zaslona razločljivosti 4K, enega pod drugim, ki sta za razliko od zaslona v sledilni ploščici modela ZenBook približno enako uporabna.

Ekosistem za »mlade« ustvarjalce

Ustvarjalci vsebin so vse bolj pomembni uporabniki zmogljivih naprav, imajo pa tudi denar, da si jih lahko privoščijo, zato jim je Asus namenil celo vrsto naprav družine ProArt.

Na voljo so jim monitorji do diagonale 32 palcev, najmanjši monitor z diagonalo 22 palcev pa ima celo pravi zaslon RGB OLED. Skupna jim je razločljivost 4K, podpora standardov slike HDR, vsi so nastavljeni za prikaz čim bolj natančnih barv. Ta lastnost je pomembnejša od hitrosti osveževanja, pa čeprav 120 Hz ni najbolj običajno pri profesionalnih monitorjih. Posebej izstopa model PA32UCG z največjo svetilnostjo 1600 nitov in običajno 1200 nitov, ter svetlobnim elementom v ozadju monitorja iz 1152 mini sijalk, ki jih elektronika lahko upravlja neodvisno eno od druge, zaradi česar je lokalno zatemnjevanje učinkovitejše, kontrastno razmerje pa višje. Za vse modele je značilen tudi obširen seznam priključkov, ki so na voljo.

Preden preidemo na prenosnike za mlade uporabnike, se za hip ustavimo še pri namizniku ProArt Station D940MX. Med drugim ima tudi priključek Thunderbolt 3, in tako kot večina danes predstavljenih naprav podpira Wi-Fi 6, njegovo ohišje pa je kompaktno, a vseeno dovolj veliko za hibridni sistem hlajenja. To je kajpada potrebno, glede na to, da ima računalnik Intelov procesor i9 in grafično kartico Nvidea Quadri RTX 4000 ali Nvidia RTX 2080 Ti.

Podobno impresivni so tudi 15- ali 17-palčni prenosniki ProArt StudioBook Pro X. Sodijo v kategorijo naprav, ki smo jih nekoč imenovali mobilne delovne postaje in so sposobne vsaj do neke mere zamenjati namizne računalnike. Ne pa v celoti, da ne bo pomote. Najmogočnejši model družine Pro X ima procesor Intel Xeon E-2276M in grafično kartico Nvidea Quadro RTX5000, seveda pa se lahko odločite tudi za procesorje družine »i« in manj zmogljive grafične kartice Nvidia. Zgodba zase je prenosnik ProArt StudioBook One, ki velja za trenutno najbolj zmogljivega. V njem sta namreč procesor i9 in grafična kartica Nvidea Quadra RTX 6000, sistem hlajenja naj bi bil, kot so dejali, primeren za vesoljske odprave, zaslon razločljivosti 4K pa je pričakovano nastavljen za prikaz čim bolj natančnih barv. Čemu taka zmogljivost? Omenili so možnost urejanja videa razločljivosti 8K.

Žal pa vam ne moremo povedati ničesar o cenah teh naprav, kajti o tem ni bilo govora. Predstavljamo pa si lahko, da ne bodo ravno zanemarljive.

The post Za 30. rojstni dan ASUS predstavil cel kup novih naprav appeared first on Tehnozvezdje.

IFA je mogoče najbolj realističen od vseh tovrstnih sejmov večjih razsežnosti. Tu običajno vidimo nove izdelke, ki kmalu zatem, najpozneje pa v predbožičnem obdobju pridejo na police fizičnih in v ponudbo spletnih trgovin. Malo je konceptov in polrealnih naprav, se pa kakšno leto zgodi, da sejmišče preplavi določena tehnologija, ki se kasneje in prime, in je bil tako »trend« precej napačen pokazatelj. Tako smo v zadnjem desetletju najprej videli poplavo tablic, kot odgovor na iPad, potem pa še televizorje in nasploh zaslone 3D, pa tudi navidezne resničnosti je bilo v določenem obdobju precej, a vseeno manj kot denimo v Barceloni na sejmu MWC. Toda zadnja leta večinoma ni bilo splošne »teme« dogodka in verjetno bo podobno tudi letos.

Od tega, kar pričakujemo, z največjo gotovostjo lahko napovemo ogromno novih (prenosnih) računalnikov in televizorjev, pa tudi druge avdio-video dnevnosobne opreme. Za telefone in tudi fotoaparate IFA nazadnje bi bila pravi poligon. Prenosnikov bo veliko že zato, ker je Intel nedavno predstavil kar dve seriji procesorjev desete generacije Core, tako z 10 kot 14 nm. Tako bo večina proizvajalcev osvežila obstoječe modele in pri nekaterih tudi prilagodila dizajn in zasnovo hlajenja, saj manjši proizvodni proces v teoriji omogoča delovanje z manjšo porabo energije in manj toplote. Verjetno bo veliko novih igričarskih modelov, med njimi nekaj različno poimenovanih primerkov kolaboracije Intela in določenih manj znanih znamk, katere cilj je bil izdelati enega najtanjših in najlažjih 15-palčnih igričarskih prenosnikov z odličnim hlajenjem ter veliko baterijo, kar zagotavlja dolgotrajno vzdrževanje najvišjih zmogljivosti. Zagotovo bo nekaj tudi računalnikov s Qualcommovimi procesorji, ki obljubljajo celodnevno avtonomijo, ki vključujejo tudi integrirano povezljivost 5G (ter seveda 4G).

Pri televizorjih tokrat najbrž česa spektakularnega ne bo, pretežno bomo zrli v običajne napredke pri svetilnosti, kontrastih, obdelavi slike, prikazu HDR in podobno. Utegne pa Samsung prikazati prve primerke zaslonov, ki kombinirajo tehnologiji OLED in kvantnih pik, kar bi utegnila biti ena od rešitev za prihodnost, skupaj z morda rešitvijo mini-LED in zdaj splošno uporabljano LG-jevo tehnologijo OLED, ki za vse pike uporablja belo svetlobo in čeznjo barvni filter. Vse več televizorjev bo imeli tudi podporo za novejše protokole povezovanja z drugimi napravami, denimo Applov Airplay, še vedno pa je na tem področju tudi ostra bitka operacijskih sistemov, v katero po novem vstopata tudi Hisense (s pomočjo Gorenja) in Huawei s svojima platformama Vidaa in Harmony OS.

Vsako leto vidimo nekaj novih možnosti za opremo pametnega doma, od sijalk do termostatov in še marsičesa, pa tudi mali in veliki gospodinjski aparati so vse bolj povezani in opremljeni z bolj ali manj uporabno »pametjo«. Na telefonskem področju veliko novosti ne bo, nekaj pa vendarle. Najbrž bosta kakšen nov mobilnik predstavila že skoraj odpisana, a še vedno vztrajna LG in Sony, končno bo paleto prenovilo podjetje HMD Global, ki uporablja znamko Nokia, kitajski TCL pa bo menda poslal na trg prvi telefon s to znamko namesto doslej uporabljane, a tudi vse bolj pozabljene Alcatel. Kakšno novost bi lahko videli tudi pri Lenovu oz. Motoroli. Medtem ko bo Huawei znova izkoristil uvodni nastop (keynote) svoje šefa Richarda Yu-ja za opisovanje zmogljivosti najnovejšega procesorja Kirin 990 (5G) in še določene omrežne opreme.

Karkoli bo še zanimivega, razburljivega in odštekanega bomo omenili in poskušali kar najbolje prikazati, skozi besedilo, fotografije in video. Zato se splača v teh dneh še bolj spremljani našo stran in profile na družabnih omrežjih. Tako Tehnozvezdje na Facebooku, Twitterju in Youtubu, kot tudi mojega na Twitterju in Instagramu.

Naše pokrivanje sejma

• Acerjeva predstavitev s prenosniki za vsak okus
• Asusove novosti za profesionalce in igričarski turbo fon
• Sonyjev novi “kompakt”
• Garmin med drugim stavi na sonce
• TCL na novo poskuša s telefoni
• Huawei je predstavil procesor, telefonov pa še ne
• Lenovo ima kopico prenosnikov Yoga

The post Na Tehnozvezdju izveš vse bistveno o novostih s sejma IFA 2019 appeared first on Tehnozvezdje.

Prvi del si sicer lahko pogledaš na tej povezavi, če ga še niti. Pa začnimo.

Dell XPS 13

Ta računalnik je že leta med najboljšimi in najbolj priljubljenimi ultrabooki. Uporabniki in ocenjevalci so mu ves čas zamerili samo eno – postavitev kamere za videopogovore v spodnji rob zaslona, ki je tako snema ljudi v nosnice. Doslej je Dell trdil, da je zgornji tako ozek, da kamera vanj ne gre. Zdaj pa so se vendarle potrudili, našli ustrezno tipalo in razvili leče s premerom 2,25 mm, da so vse skupaj lahko vgradili v vsega 4 mm tanko obrobo zaslona. In tako razveselili vse ljubitelje te serije tankih in lahkih prenosnikov.

Sicer večjih sprememb ni. Oblika je pretežno enaka kot lani, ko so jo prvič po več letih konkretneje prenovili. Znotraj so najnovejši Intelovi procesorji, še vedno ni možnosti ločene grafične kartice, je pa lahko diska SSD tokrat tudi 2 TB, če se kupec tako odloči, medtem ko je maksimalna količina pomnilnika še vedno 16 GB. Opcije za ekran so tri – polna visoka ločljivost brez dotika, FHD na dotik in 4K na dotik.

LG Signature OLED TV R

Dolgo že sanjamo o televizorju, ki bi bil kar tapeta na steni ‒ da takrat, ko ga ne gledamo, ne bi zasedal prostora. Z LG Signature OLED TV R (model 65R9), bomo morda končno uresničili svoje želje, ampak na malo drugačen način.

Že lani je korejsko podjetje na sejmih predstavljalo prototip zaslona, ki se zvije kot plakat ali papir za zavijanje darila. Zdaj pa so na Cesu pokazali konkreten televizor, ki izkorišča prav to tehnologijo. Televizorji OLED so že v običajnih izvedbah na vrhu izjemno tanki, samo spodaj, kjer je elektronika, je nekaj debeline. Pri tem LG-ju pa je osnova kar nekakšna televizijska omarica. Kadar gledamo TV, zaslon prileze iz nje. Ko nehamo, pa se spet zvije nazaj noter. Za zdaj govorimo o 65-palčnem televizorju z neznano ceno.

https://www.youtube.com/watch?v=br9yftCP9Mg

Kadar pokuka na plano, je lahko povsem zunaj, lahko pa samo delno, da prikazuje določene informacije, ki ne zahtevajo celega zaslona. Kot so ura, komande za glasbo ali upravljanje pametnega doma. Tudi ko je zaslon povsem pospravljen, pa je mogoče poslušati glasbo iz zvočniškega sistema s tehnologija Dolby Atmos, ki je v omarici.

Samsung Mikro LED

Drugo korejsko podjetje je že lani na Cesu predstavljalo zaslonsko tehnologijo mikro led in letos jo je spravilo še stopnico višje. Pri tej naj bi bilo mogoče televizor sestavljati kot kocke Lego. V takšno razmerje, kot vam glede na prostor, razpoloženje in še kaj najbolj ustreza.

Namen tehnologije mikro led je konkurirati zdaj že uveljavljenemu OLED-u. Samsung je namreč edini od velikih proizvajalcev, ki v televizorjih ne uporablja zaslonov OLED. Izraz mikro led označuje ekrane, ki so sestavljeni iz drobnih, mikroskopsko majhnih sijalk (diod). Za razliko od tehnologije OLED te diode niso organske in zato obstojne. Toda izjemno težavne za izdelavo. Z dovršeno proizvodnjo pa vseeno omogočajo trik, ki ga pri televizorjih še nismo videli.

Samsung je poleg klasičnega 75-palčnega televizorja mikro led prikazal še orjaško steno s to tehnologijo in diagonalo 219 palcev. Toda v bistvu je sestavljena modularno, iz več manjših kvadratov. Tako bo morda v prihodnje kupci imeli svobodo pri zlaganju svojega TV-ja v poljubno velikost, razmerje stranic in ločljivost. Od blizu se za zdaj vidi spoje med segmenti, sčasoma pa bo morda tudi to izginilo.

Mercedes CLA

Končno en avto, ki je očitno vendarle manj od pričakovanj. Mercedes pa je predstavil novega aduta, ki naj bi k tej znamki privlačil mlajše kupce. Tako zaradi dizajna kot zaradi tehnološke naprednosti. CLA, ki so ga pokazali v Las Vegasu in naj bi prišel v prodajo pred poletjem, je štirivratni limuzinski kupe, jeseni menda sledi še kupejevski karavan (shooting brake).

Znotraj je novinec podoben kot kombilimuzina A in enoprostorec B, vendar še malo bolj imeniten. Predvsem pa je uporabniški vmesnik MBUX na infozabavnem sistem z dvema velikima zaslonoma še nekoliko nadgrajen. Po novem bo znal ločevati med različnimi glasovi in bo ignoriral pogovarjanje potnikov v avtu. Pri glasovnem upravljanju pa bo menda razumel tudi kompleksnejše povedi, ne samo ukaze v slogu »Hej, Mercedes, kava!« Zaslona omogoča več prilagajanja in upravljanje z gestami, pa tudi nekatere druge zadeve, denimo vklapljanje notranje osvetlitve, je mogoče doseči brez iskanja ustreznih stikal.

Pametna budilka Lenovo

Amazon in Google tekmujeta, kam vse bi s pomočjo partnerjev še vgradila svoja navidezna pomočnika. Lenovo že nekaj časa prodaja zaslone z Googlovim Pomočnikom, ki še malo nadgrajujejo tovrstne zvočnike. Zdaj pa so zadevo zmanjšali na velikost budilke.

Tako je Lenovo Smart Clock naprava s 4-palčnim zaslonom ločljivosti 480×800 in seveda zvočnikom, ki menda sploh ni slab. Poleg tega, da bo kazala uro in vklopila alarm, ko bo treba, bo mogoče z njo izvajati določene rutine. Z enim ukazom bo denimo uporabnik pred spanjem utišal sporočila na povezanem telefonu, nastavil postopno prižiganje luči po bujenju in podobno. Zadeva bo stala približno 80 evrov, na zadnji strani pa bo imela tudi priključek USB za polnjenje telefona.

HP Omen X Emperium

Počasi bomo morali spremeniti podatke, ki jih imamo v podzavesti o računalniških monitorjih. Klasične velikosti, denimo 24 palcev, so stvar preteklosti. Najde se še kakšen zanimiv nov 27-palčni model, kakršen je Razer, opisan prejšnjič. Toda večje diagonalo so polje, kjer se zares dogaja. LG se je pridružil zabavi z 49-palčnimi ukrivljenimi zasloni, Dellov Alienware je prikazal 55-aplčni monitor OLED (!), HP-ju pa niti taka diagonala ni bila dovolj. Zato se je odločil kar za 65 palec, kolikor meri monitor Omen X Emperium z ločljivostjo 4K, podporo za HDR in hitrimi odzivnimi časi. Osveževanje zaslona je 144-herčno, svetilnost ima prav tako dobro vrednost – tisoč kandel. Zraven je še podpora za tehnologijo G-Sync, ne manjka pa niti vgrajena zvočna letev. Vse skupaj za napovedanih pet tisočakov.

Alienware Area-51m

Mogoče je ob dogajanjih v zadnjem letu kdo pod vtisom, de se večina zanimivega pri igričarskih prenosnikih glede njihove tanjšanja in zmanjševanja masa. Alinware Area-51m je nekaj čisto drugačnega. To je v bistvu namizni računalnik, zapakiran v ohišje prenosnika. To pa pomeni, da so uporabili klasične komponente za namiznike (razen grafične kartice, ki je malo drugačnega formata) in da je vse mogoče pozamenjati. Torej izpolnitev sanj za vse, ki jim nenadgradljivi in nepopravljivi prenosniki nikoli niso bili všeč. Tudi procesor (i7 ali i9, vse do 9900HK) in grafični čip, pa seveda pomnilnik in ostalo so tako modeli za namizne PC-je, kar pomeni, da je to daleč najzmogljivejši prenosnik, kar jih obstaja četudi pri petih kg mase. Za pomnilnik so denimo na voljo štiri reže, za disk pa dva priključka m.2.  Zaslon je 17-palčni in zanj tudi obstaja več možnosti glede osveževanja.

HTV Vive Pro Eye in Vive Cosmos

HTC je na predstavil dva nova sistema navidezne resničnosti. Eden zna slediti premikanju oči, drugi pa ne potrebuje dodatnih baznih postaj. Očala VR naj bi predstavljala prihodnost računalniških iger, zato postopoma na trg prihaja vedno več novih modelov. Vive Pro Eye, HTC-jeva glavna novost, bo dobil zmogljivost sledenja premikanju oči. To pa prinaša dvoje ‒ možnost izrisa slike višje ločljivosti v delih, kamor gledamo, in nižje povsod drugje (kamor ne gledamo), s tem bo tudi omogočeno natančnejše posnemanje človeškega vida in upravljanje brez rok.

Nov pa je tudi model Cosmos, ki za sledenje uporabnika ne potrebuje baznih postaj (svetilnikov) v prostoru. Zato ga bo mogoče preprosteje in hitreje priključiti na računalnik, čez čas pa morda tudi na pametni telefon. Kot je razvidno iz napovedi, naj bi bili zanj na voljo tudi novi krmilniki.

Fotografije: Proizvajalci

The post Najbolj zanimive novosti s sejma CES 2019 (2. del) appeared first on Tehnozvezdje.

Acer se je pohvalil z najtanjšimi in najlažjimi prenosniki, pripeljal pa je tudi eno najbolj markantnih naprav.

Panasonic ima drugo generacijo zmogljivega žepnega fotoaparata.

Asus tanjša robove in namesto klasične sledilne ploščice vgrajuje zaslončke.

Pri Samsungu so si rekli: “Če smo vse ostalo že pokazali, pa naj bo tu 8K!“

Sony ima vedno na zalogi veliko novosti, četudi niso dosti drugačne od prejšnjih modelov.

Wiko vidi poslovno priložnost tudi v poceni telefonih.

Lenovu gredo najbolje od rok prenosniki, radi pa se podajajo še kam drugam.

Nove telefone so predstavili še Honor, LG in ZTE.

Omembe vredni pa so tudi široki in visokoločljivostni monitorji.

The post Novosti in utrinki s sejma IFA 2018 #Fotogalerija appeared first on Tehnozvezdje.