Serija Mi 9 je že tako razdrobljena, da vprašanje če še produktni menedžerji x podjetju samem ločijo posamezne modele med seboj. Ironija pa je, da je prav osnovni Mi 9 še najmanj zanimiv, njegovi derivati navzdol in navzgor se mi skoraj vsi po vrsti zdijo boljši nakupi. Mi 9 SE je skupaj z Mi 9T odklon v nižji cenovni razred, pri čemer je SE tudi konkretno manjši in je trenutno med manjšimi pametnimi telefoni sploh, T pa približno enako velik kot »prava« devetica, vendar nekoliko manj zmogljiv. Med SE in T je pravzaprav zelo malo razlik, razen velikosti, zato večina zapisanega velja tako za testirani Mi 9 SE kot za Mi 9T (in delno celo za Mi 9T Pro oz. Redmi K20 Pro, ki pa gre z zmogljivostmi navzgor). Atraktivna pa sta že z vidika strojnih lastnosti – samih po sebi, a še posebej glede na ceno –, od procesorja srednjega razreda, količine pomnilnika in trojnega glavnega fotoaparata do zaslona OLED in vanj vgrajenega čitalnika prstnih odtisov. Pa seveda kovinsko-steklenega ohišja, kjer se začnejo občutki. Ti pa so že takoj zelo pozitivni.

Ne samo, da se telefon zdi dobro narejen in da so materiali prijetni, tudi podrobnosti so na nivoju, ni kakšnih čudnih spojev ali česa takega. Je pa zadnja stran magnet za prstne odtise in telefon je težji, kot bi človek pričakoval. Zaradi majhnosti ga je res veselje uporabljati, razumem pa, da se bo komu zdel zaslon premajhen (ali pa baterija, ampak o tem hipec kasneje). Četudi je kapljičasta zareza dokaj nemoteča in diagonala skoraj šest palcev, se je marsikdo vseeno že navadil na kaj večjega. Prikaz je sicer super, sploh za ta cenovni razred, kjer zelo redko srečamo zaslone OLED. Če to dejstvo združiš še s črnino v aplikacijah, ki jo ponujajo, je kombinacija odlična. Tudi polna visoka ločljivost pri tej velikosti povsem zadostuje.

Kar pa komajda zadostuje, je baterija. Že sama po sebi nima ravno enormne kapacitete, Xiaomijeva optimizacija sistema pa tudi ni najboljša. Zato je treba telefon polniti vsako noč, na žalost vmesno odlaganje na brezžični polnilnik nič ne pripomore, saj niso vgradili podpore za Qi, četudi je zadnja stran steklena. Je pa žično polnjenje dokaj hitro. Kot je dovolj hiter procesor Snapdragon 712, združen s šestimi gigabajti pomnilnika. Za večino opravil povsem zadostuje, pri kakšni zahtevnejši operaciji je treba počakati sekundo ali dve, sicer pa zadeva deluje bolj gladko kot večina telefonov v tem cenovne razredu. Zagotovo je še dovolj zaloge, da v dobri kondiciji zdrži kakšno leto ali dve.

Za razliko od nekaterih prejšnjih cenejših Xiaomijev ima ta vgrajen NFC, tako da ga lahko uporabljaš za plačevanje in javni prevoz. Ni pa izhoda za slušalke. Še en moderen vidik in kar nepričakovana lastnost glede na ceno je čitalnik prstnih odtisov v zaslonu. In, prav tako presenetljivo, zadeva deluje povsem zanesljivo. Videl sem že precej mnogo dražjih telefonov, ki so mi povzročali probleme, res pa je, da je to povsem lahko različno pri vsakem posamezniku. Prepoznava pri Mi 9 SE ni zelo hitra, nekaj časa je treba vztrajati s prstom na čitalniku, odklene pa bolj ali manj vsakič.

Kot vsak proizvajalec tudi Xiaomi veliko obljublja na fotografskem področju, a se nazadnje izkaže, da je bilo mnogo tega govorjenja preprosto pretiravanje ali celo laganje. Ta telefon, kot tudi 9T in 9T Pro, ima tri objektive z različnimi goriščnicami – 15, 26 in 52 mm. Srednji, torej glavni objektiv ima zdaj že zelo razširjeno tipalo z 48 milijoni točk, ki te združuje po štiri skupaj in izpljune 12-milijonsko fotografijo (ali pa tudi 48-milijonsko, ampak to nima veliko smisla, ker se kvaliteta poslabša). Fotografije z njim so lahko precej dobre, pogosto pa so samo povprečne. Posebej dobre dinamike nikoli ne dosega, a vsaj podrobnosti in barve so kar solidne, pa tudi dokaj dobro zadane nastavitve, vsaj v večini primerov. Na voljo je »umetna inteligenca«, a bi jo sam pustil pri miru, ker prej poslabša kot izboljša rezultate. Kakovost z ostalih dveh objektivov je slabša, od ostrine do barve in še večje tendence k presvetljevanju, še posebej pri teleobjektivu. Portretni način in učinki z zamegljevanjem ozadja so prav tako nekje na sredi. Niti približno tako dobri kot jih zmorejo vrhunski telefoni, a vseeno svetlobna leta boljša od tega, kar spravijo skupaj najcenejši. Sprednji fotoaparat ima gromozansko ločljivost in rezultati sploh ne bi bili napačni, če ne bi v klasični kitajski maniri preveč poskušal zgladiti kože, kar ljudi spreminja v lutke. Malo se to da korigirati, ne pa povsem. Video aparat lahko snema v razločljivosti 4K, a kvaliteta tudi tam ni nič posebnega. Dovolj dobra, da posnetek pokažeš zbrani družbi tudi na domačem televizorju, a niti slučajno za kakšno resnejšo uporabo. Pa tudi izkoriščanje vseh treh goriščnic med snemanjem je kje drugje izvedeno boljše.

Če me je hardver večinoma navduševal, pa me je softver iritiral. Xiaomijeva androidna preobleka MIUI ostaja na risankasti ravni, ki jo večina azijskih proizvajalcev počasi vendarle presega. Prav tako vztrajajo pri iphonovskem sistemu domačih zaslonov za vse aplikacije in pri nameščanju kopice svojih možnosti poleg tistih, ki jih že tako ali tako vsebuje Android. Ne rečem, kakšna od teh je lahko tudi koristna, večinoma pa so zgolj odveč. Kot so stalna obvestila o »čistilcu« prostora in še marsikakšna druga, ki jih uporabnik sčasoma izklopi, kolikor se jih da. Posodobitve sicer prihajajo, zadnji varnostni popravek je avgustovski, torej ne zaostajajo dosti. Dokler Xiaomijev telefon le občasno uporabljam kot primarnega, MIUI nekako toleriram. Če si se po kakšnem spletu okoliščin znašel v vlogi moje glavne naprave, bi na njem najbrž zelo hitro pristala preobleka Nova Launcher.

Rad imam izdelke, ki presežejo moja pričakovanja. Lepo je videti telefon, za katerega bi stavil, da stane sto evrov več, kot je njegova dejanska cena. Mi 9 SE je sam po sebi dober, četudi z nekaj bolj ali manj opaznimi luknjami (baterija, delno fotoaparat, …), za znesek, ki ga je treba zanj plačati v kitajskih spletnih trgovinah, pa je naravnost fantastičen. Še posebej zanimiv se mi zdi za vse, ki imajo radi »majhne« telefone. Toda kdor vseeno želi večji zaslon, lahko za skoraj enako ceno dobi Mi 9T.

Mi 9 SE in Mi 9T v trgovini Gearbest

Pri naročanju obvezno izberi način pošiljanja Priority line, saj to pomeni, da bodo pošiljko nekje v EU (običajno v Nemčiji) prepakirali in bo v Slovenijo prišla od tam, zaradi česar ne bo treba plačati nobenih dodatnih dajatev.

Mi 9 SE 64 GB (cca 254 evrov)

Mi 9 SE 128 GB (cca 260 evrov)

Mi 9T 64 GB (cca 273 evrov)

Mi 9T 128 GB (cca 282 evrov)

The post Xiaomi Mi 9 SE (in Mi 9T): Dovolj dober, da bi bil lahko v prvih vrstah! (#video) appeared first on Tehnozvezdje.