Oblikovno in konstrukcijo ni popolnoma enak skiroju Xiaomi Mi Scooter 3, a sta v marsičem podobna. Načinu zlaganja, kapaciteti baterije, nosilnosti in tako naprej. Testiral sem oba, zato sem bil do nekje presenečen, da Navee N40 v nekaterih lastnosti zaostaja.

Test na kratko (a ne na krotko)

Vizualno všečen, konstrukcijsko dober, toda nekoliko len. Tri značilnosti, ki po mojem mnenju lepo opisujejo manjši, manj zmogljiv a cenejši skiro od modela Navee N65, ki se mi je mimogrede prikupil zaradi velikih širokih koles in močnega motorja. Bistvena je namreč besedica len. Kaj imam v mislih? Način delovanja ročice za plin. Predstavljajte si naslednji primer. Vozite po kolesarski stezi, ko na križišču opazite nervoznega voznika avtomobila, ki vam bo zdaj, zdaj skočil na pot. Spustite ročico, da skiro zniža hitrost, nakar jo takoj spet pritisnete, ker pričakovanih težav ni. Namesto da bi skiro skočil, se nekaj dolgih sekund ne zgodi absolutno nič, šele nato začne obupno počasi pospeševati. Ni samo nadležno, lahko je celo nevarno.

V drugih pogledih N40 ne odstopa od povprečja srednjega cenovnega razreda, se pravi za skiroja do največ 500 evrov. Zloženega lahko spravite v prtljažni prostor (skoraj) vsakega avtomobila nižjega srednjega razreda, izdelan je robustno, ni vzmeten, a so zato pnevmatike napolnjene z zrakom, motor je za večino poti primerne moči in doseg bo zadoščal tudi bolj zahtevnim. Če ne bi bil len, potem bi se na testu izkazal še neprimerno bolje.

Tehnični podatki

Oblikovno ravno prav drugačen

Če ste se naveličali gledati večinoma ene in iste skiroje Xiaomi, ki so glede na moje opazovanje v Sloveniji daleč najbolj priljubljeni, potem velja preveriti Navee N40. Dobite namreč skoraj identično vozilce, ki se hkrati toliko razlikuje, da vas ne morejo tlačiti v isti koš z drugimi ponosnimi vozniki električnega prevoznika. Oblikovnih razlik v resnici ni veliko. Drugače oblikovan nosilec med stojno platformo ter drogom s sprednjim kolesom in krmilom, ročica mehanizma zlaganja obrnjena v smer vožnje, namesto v nasprotno, večji premer kolesa (za skoraj 4 centimetre) drugačna barvna shema in drugače oblikovani dodatki, blatniki, odbojniki in podobno. Spredaj je luč, medtem ko je zadaj samo rdeč odbojnik, kar je verjetno razlog, da je skiro v času do objave članka skrivnostno izginil iz ponudbe.

Vedno je odlično, da je motor čim močnejši

Nikar ne varčujte, ko gre za moč motorja. Vožnja je neprimerno bolj udobna in, še posebej pomembno, bolj varna, če imate pod nogami dovolj rezervne moči. To pomeni, da skiroja ne bo zaustavil že vsak malce bolj strmi izvoz iz podhoda ali klanec in, da bo »potegnil« oziroma skočil do najvišje še dovoljene hitrosti, ko bo to pomembno. Glede zadnjega imam največ pripomb. Kajti ročica za plin je lena in ne dovolj odzivna in kot sem zgoraj že dejal, skiro se nikakor ne odzove takoj na njen pritisk, kakor bi pričakovali oziroma kakor je primer z drugimi podobnimi skiroji.

Še enkrat, prvič sem jo pri testu močnejšega modela, bom pograjal aplikacijo. Ne nudi dovolj, da bi bila potrebna še za kaj drugega, kot le nadgrajevanje programske opreme. Delno je tako tudi zato, ker je zaslon na sredini krmilnega drogu dovolj čitljiv in primerno informativen. Podatki, ki jih potrebujete med vožnjo in po njej, so namreč na njem razumljivo prikazani. Ravno tako je preprosto prestavljanje med voznimi načini (vožnja s hitrostjo pešca in nato še tri) in nasploh upravljanje skiroja. Z dvema rokama, kajti kot pri vseh drugih je širina krmila premajhna, da bi sploh lahko razmišljali o kolikor toliko varnem upravljanju z eno roko.

Skoraj bi padel?

Ravno tako ne gre verjeti uradnemu podatku o zmožnostih premagovanja naklona. Meni je se namreč na klancu dolgem slabih 300 metrov in pol manj strmem od obljubljenega, 10-odstotnem po slovenskih cestnih označbah, pripetilo naslednje. Hitrost je stalno padala, tako da kakšnih sto metrov pred vrhom nisem mogel stati na skiroju, nakar je ta nekaj metrov kasneje ob nožnem porivanju izpisal napako pregretja motorja (ali baterije). Premagovanje 20-odstotnega klanca je možno, če ni predolg, če imate dovolj zaleta in ne tehtate 80 ali več kilogramov.

Še en pripetljaj mi ne gre iz glave oziroma me muči. Vožnja preko robnika lahko pripelje do bližnjega srečanja s tlemi. Nekaj trenutkov je namreč prednje kolo z motorjem v zraku. Ko se tal spet dotakne, je občutek podoben hitremu zaviranju. Ne štejem sicer tega skiroju v slabo, kajti jasno je, da nimaš kaj z njim skakati preko robnikov. Podobno ni priporočljiva vožnja v dežju, čeprav je Navee N40 odporen proti škropljenju z vodo.

Za kraj še o dometu

Spet smo pred dilemo teorije in prakse. Uraden podatek o 40 kilometrih je realen pod pogoji, ki med drugim vključujejo 50 kilogramov težkega voznika, optimalno temperaturo in ravninsko vožnjo v brezvetrju s hitrostmi, ki ne presežejo 15 kilometrov na uro. Praksa je kakopak drugačna in iz mojih izkušenj je v mesecih, ko je temperatura med 20 in 25 stopinj 30 kilometrov pri moji živi teži zlahka dosegljivih. Več pa težko, kljub vključeni rekuperaciji energije med zaviranjem – ko zaviramo z motorjem in ne z disk zavoro na zadnjem kolesu. Toda to ni tako slab podatek!

HVALIMO:

• Robustno in kakovostno narejeno ohišje iz aluminijeve zlitine
• Z zrakom napolnjeni kolesi
• Dokaj korekten zaslon
• Majhne dimenzije v zloženem položaju

GRAJAMO:

• Lenoben odziv ročice za plin
• Ni vzmetenja
• Omejena uporabnost aplikacije
• Potencialno težja menjava predrte zračnice

The post Navee N40: Zaradi nečesa me ni najbolj prepričal! appeared first on Tehnozvezdje.