Med razvijalci (oz. založniki) programske opreme in njihovimi uporabniki je skoraj vedno nekakšna dihotomija, vsak pol gleda na zadevo s svoje perspektive. Prvi želijo v svoj softver strpati čim več in tudi kar se da veliko programov, možnosti, funkcionalnosti zakoličiti za privzete in morda narediti neodstranljive. Mnogi na drugi strani pa si želimo čim bolj čistega okolja in prilagajanje po svoje. Regulatorji so na srečo že davno prepoznali, da paketiranje vsega ni najboljša rešitev, četudi se na prvi pogled za kupca zdi dobro, da dobi vse v kompletu. Toda to ubija konkurenco in ustvarja monopole. Zato mora Microsoft kot eden od »vratarjev«, ki jih je Evropska komisija določila v skladu z DMA, ostali so Amazon, Apple, ByteDance (TikTok), Google in Meta (Facebook), spoštovati določena pravila. Poenostavljeno rečeno nam mora omogoči večjo svobodo pri tem, kaj želimo v programski opremi in storitvah.  

Podjetje je napovedalo spremembe najprej za Windows 11, kasneje bo na vrsti še sistem Windows 10, ki še vedno – pretežno po Microsoftovi krivdi, malo pa tudi zaradi uporabnikov – vztraja na veliko računalnikih. Za prvi sistem je različica beta že na voljo, končna naj bi bila v prihodnjih tednih, v celoti pa bo Microsoft spoštoval DMA s sistemom Windows najkasneje do 6. marca 2024.

Kakšne bodo spremembe? Prva je označitev, kateri programi so del sistema, denimo Raziskovalec. Ostale bo mogoče odstraniti. Med dodatnimi, ki bodo lahko odmeščeni, pa tega doslej z njimi nismo mogli storiti, so Cortana, Kamera, Iskanje z Bingom, brskalnik Edge in Fotografije.

Druga sprememba je v interoperabilnosti posameznih delov operacijskega sistema. Tako bo mogoče dodajati druge ponudnike vsebin v Pripomočkih oz. nekakšnem novičarskem toku, ki se prikaže ob kliku na tisto, kar Windows 11 prikazuje v skrajnem levem kotu opravilne vrstice (kar je sicer mogoče tudi izključiti). Prav tako bodo za iskanje na voljo drugi ponudniki, ne samo (v Sloveniji pogojno uporabni) Bing.

Pomembna novost bo lažje spreminjanje privzetih programov za odpiranje različnih datotek in povezav in ob odpiranju take vsebine, ki jo lahko odpre na novo nameščeni program, naj bi dobili vprašanje, katerega želimo za privzetega za to vrsto datotek. Kar naj bi se dogajalo že zdaj, a se pogosto ni. Windows pa bo po novem tudi ponudil uporabniku izbiro, ali želi, da se njegove nastavitve, podatki o programih, gesla in ostalo sinhronizirajo z oblakom, da jih nato lahko uporabi na drugem računalniku. Doslej se je to dogajalo kar samodejno in je bilo treba ročno izklopiti. Vedno raje vidimo, če zadeve dopuščajo vpis, kot da moramo po vsiljenem vpisu iskati način za izpis.

Fotografije: Microsoft

• 
  Telemach predstavlja paket EON Net Plus: sodobna povezljivost in zabava na enem mestu
• 
  Telekom Slovenije v sodelovanju z Ericssonom kot prvi vzpostavil najnaprednejše samostojno omrežje 5G – Standalone
• 
  Ali je druga sezona Monarcha sploh vredna truda?
• 
  Eufi želi 3D-tisk približati tudi domačim ustvarjalcem
• 
  ODKLOP Megane E-Tech Electric: Začetnemu navdušenju je sledil hladen tuš!

The post Evropski uporabniki si bomo lahko olajšali sistem Windows appeared first on Tehnozvezdje.

Zadeva niti približno ni banalna, saj dokazuje, da Microsoft storitev posodabljanja sistema ni prilagodil krajši uporabi računalnikov. Domači uporabniki jih ne zaženejo več za branje elektronske pošte ali drugih oblik komunikacije oziroma za brskanje po spletu, kajti to je priročnejše početi na telefonu oziroma tablici. Še pomnite, da nedolgo tega računalnikov nismo ugašali, kajti veljalo je prepričanje, da stalno prižiganje slabo vpliva na elektronske komponente. Zdaj jih ugašamo. Ker jih ne uporabljamo več vsak dan. Ker smo postali tankočutni do varstva okolja in nam je jasno, da poraba vseh računalnikov na primer v državi nanese konkretno količino vatnih ur. In ker smo dojeli, da stalni priklop prenosnika na električno vtičnico škoduje bateriji, ki je ni mogoče več po potrebi vzeti ven. Še kakšen razlog bi lahko našel, toda našteti jasno dokazujejo, da domače računalnike v povprečju dnevno uporabljamo manj, kot smo jih nekoč.

Na Microsoftovem blogu so zapisali, da so vložili veliko truda v razumevanje, zakaj nekateri računalniki s sistemom Windows niso vedno v celoti posodobljeni. Čas delovanja in povezave s storitvijo nadgradnje Windows Update pri tem igra pomembno vlogo, saj se je izkazalo, da se kaj takšnega pogosteje pripeti, če ni izpolnjen časovni pogoj. Kakšen pa je ta? Najmanj dve uri neprekinjene povezave in skupaj šest (ni nujno, da so v kosu) po izdaji posodobitve. Le tako je namreč mogoč uspešen prenos in proces namestitve v ozadju med uporabo računalnika, pri čemer ravno tako pride do njegovega ponovnega zagona.

Koliko vas kdaj koli uporablja osebni računalnik šest ur v kosu?

Dobro je vedeti, mar ne, toda kaj storiti? Imate dve možnosti, a obe zahtevata skrb za napravo. Če ste nastavili sistem na samodejno posodabljanje, kar je za domače uporabnike iz več razlogov verjetno boljša odločitev od ročnih, potem vsake toliko, na primer enkrat na teden ali dve, pustite računalnik povezan v internet, da deluje celo noč. Kot sem že nakazal, so druga možnost ročne posodobitve, toda v tem primeru se morate vsake toliko spomniti in preveriti, ali so na voljo. Takrat posodobitev zaženete in počakate, da je dokončana.

• 
  Telemach predstavlja paket EON Net Plus: sodobna povezljivost in zabava na enem mestu
• 
  Telekom Slovenije v sodelovanju z Ericssonom kot prvi vzpostavil najnaprednejše samostojno omrežje 5G – Standalone
• 
  Ali je druga sezona Monarcha sploh vredna truda?
• 
  Eufi želi 3D-tisk približati tudi domačim ustvarjalcem
• 
  ODKLOP Megane E-Tech Electric: Začetnemu navdušenju je sledil hladen tuš!

The post NEDELJSKI NASVET: To je lahko razlog, da ne dobite nadgradenj sistema Windows! appeared first on Tehnozvezdje.

Postopek je in hkrati ni preprost, saj boste v večini primerov prisiljeni na prenosnik (ali namizni računalnik) namestiti program in na tabličnega aplikacijo za povezavo. Izjemi so Applove in Huaweieve naprave. V obeh primerih je namreč možnost uporabe tablice kot drugega zaslona že vgrajena, toda le, če sta obe napravi njuni. Ipade od nedavno zlahka v ta namen povežete s prenosniki Mac in v primeru Huaweia tablico Matepad 11 ali Matepad Pro s prenosniki Matebook. Kaj pa v drugih primerih?

Poleg večjega zaslona lahko produktivnost dvignete s programi in aplikacijami, o katerih sem pisal za portal Vse bo v redu zavarovalnice Triglav.

Na voljo je nekaj rešitev (programov), vendar je za boljše treba plačati naročnina, kar v primeru občasne uporabe tablice kot drugega zaslona, spet nima večjega smisla. Še najbolj uporabna se mi zato zdi rešitev Spacedesk. Na spletni strani namreč najdete vse, kar boste potrebovali. Namestitev in uporaba pa je prav tako dovolj preprosta, da se je lahko loti čisto vsak.

Ko na računalnik namestite gonilnike, tega spremenijo v nekakšen strežnik, katerega naslov IP se potem prikaže v aplikaciji na tabličnem. Pod pogojem, da sta obe napravi povezano v isto brezžično Wi-Fi omrežje. V kolikor tablični računalnik podpira možnost deljenja USB, potem ju lahko povežete z ustreznim kablom, toda to ne vpliva kaj dosti na delovanje – saj v tem primeru prenosni računalnik v splet dostopa preko tabličnega. Od tu naprej in pod pogojem uspešne povezave, lahko uporabljamo vse možnosti deljenja zaslona, ki ga predvideva sistem Windows. Skrivajo se pod sočasnim pritiskom tipk Windows in P.

Poleg potrebe po brezžičnem omrežju v skrajnem primeru pomaga dostopna točka pametnega telefona ali tablice, če ima vmesnik za mobilno omrežje, se lahko pojavi zakasnitev prikaza slike na zaslonu tabličnega računalnika. V mojem primeru ni bila moteča, je pa kajpada vse odvisno od tega, kaj na prenosniku počnete. V izogib temu lahko uporabite rešitev Splashtop Wired XDisplay, ki napravi poveže preko kabla. Dva tedna boste lahko ugotavljali, ali vam odgovarja, saj žal ni brezplačna.

• 
  Telemach predstavlja paket EON Net Plus: sodobna povezljivost in zabava na enem mestu
• 
  Telekom Slovenije v sodelovanju z Ericssonom kot prvi vzpostavil najnaprednejše samostojno omrežje 5G – Standalone
• 
  Ali je druga sezona Monarcha sploh vredna truda?
• 
  Eufi želi 3D-tisk približati tudi domačim ustvarjalcem
• 
  ODKLOP Megane E-Tech Electric: Začetnemu navdušenju je sledil hladen tuš!

The post NEDELJSKI NASVET: Tablica kot drugi zaslon prenosnika. Je in ni preprosto? appeared first on Tehnozvezdje.

Težave bodo, kajti vsakemu kljukcu je jasno, da učenje od doma ne more niti približno nadomestiti dela v učilnici ali predavalnici. Kdor meni drugače, zna biti vsaj malce nor ali je izgubil stik z resničnostjo. Izberite, kar vam je bolj všeč. O zanikovalcih znanstvenih dejstev, iskalcem trhlih razlogov, zakaj se ne cepiti, s katerimi želijo predvsem zakriti sebičnost, in o gibanju anticepilcev imam prav tako mnenje. Tokrat bo izostalo, kajti bolj me zanimajo šole. Slišati je, da jih letos ne bodo zapirali. A to se dejali tudi lani, pa smo videli, kako se je obrnilo. Naslednje vprašanje je, kaj v primeru okužbe v razredu. Bo doma ostal zgolj oboleli ali kar cel razred in za vsak primer še sosednji, če so se otroci preveč družili. Šolanje na daljavo zna biti ravno zaradi tega še vedno vsaj delno praksa v novem šolskem letu. Toda kljub temu, da je to vsem jasno, se sprašujem, ali so v poletnem času sploh karkoli naredili, da bi lahko bilo učinkovitejše.

Zahtevam in želim, da moja otroka to leto ne preživita niti minute pred zaslonom računalnika med šolanjem na daljavo.

Osnovnošolsko izobraževanje je obvezno. Če ga starš otroku onemogoča, je kazensko odgovoren. Učinkovitost šolanja na daljavo je močno odvisna od hitre internetne povezave in lastnega osebnega računalnika. Kdo je kriv, če pogoja nista izpolnjena? Družina živi na odročni lokaciji, kjer ni mogoč hiter dostop do interneta ali (in) finančne razmere ne dovolijo nakupa računalnika. Lani nisem zasledil, da bi se o tem pretirano govorilo oziroma iskalo rešitve. Verjetno bi jih morali. Predvsem ko gre za dostop do interneta. Nenazadnje je v skrajnem primeru vedno mogoča povezava preko satelita. Toda predraga je za večino, zato bi v takšnih primerih pomagala država. Če so kupovali prtičke namesto mask in goro testov, potem bi se spodobili truditi tudi na tem področju. Lahko bi pristopili k operaterjem in skupaj našli rešitev za takšne primere. Poznamo princip subvencionirane prehrane, otroci imajo celo zastonj Microsoftov pisarniški paket Office 365 za izobraževanje, čemu ne bi uvedli še subvencioniranega dostopa do interneta za šoloobvezne otroke. Ni namreč stvar udobja, temveč nujno potrebna infrastruktura. Kot voda ali elektrika.

Hiter dostop do interneta je mogoč povsod. Vprašanje je le cena!

Zelo podobno je, ko gre za drugi pogoj kolikor toliko učinkovitega šolanja na daljavo. Vsak otrok mora imeti svoj računalnik, deljenje enega med družinskimi člani namreč otežuje proces, kar je za prenekatero družino prevelik finančni zalogaj. Škoda je, da se v Evropi in posledično tudi pri nas, niso prijeli poceni prenosniki z Googlovim operacijskim sistemom ChromeOS, ki so večinsko prisotni v izobraževalnih sistemih Združenih držav in še kje drugje. Izdelovalci po ugodnih cenah nudijo robustne modele za otroke, ki jim niti padec na tla ne pride do živega. Morda ne bi bilo napak, da bi ministrstvo za šolstvo izobraževanje (in žal občasno zapravljanje časa) analiziralo to kategorijo naprav in če se izkažejo kot ustrezne, o čemer ne dvomim, spodbujalo uporabo in uvedbo v šolska okolje poleg računalnikov s sistemom Windows. S tem bi dali uvoznikom signal, da so izdelki zanimivi ta slovenski trg in zelo hitro bi bila ponudba pestrejša. Glede na bornost trenutne, bo že majhno izboljšanje opazno.

Druga pot so poceni prenosni računalniki s sistemom Windows, vendar robustno izdelani in z daljšo življenjsko dobo. Normalno je, da v zmogljivostih ne blestijo in ker večinoma izobraževanja na daljavo poteka preko spleta in spletnih učnih gradiv, manj pomnilnika, shrambe in slabši procesor, toliko ne motijo. Toda ni normalno, da že po enem letu poči ohišje ali se polomi tečaj med telesom in zaslonom prenosnika, zaradi česar v drugače normalno delujoča naprava skoraj ni več uporabna. Nekateri izdelovalci se tega zavedajo, meni je na primer poznan izobraževanju namenjen robustnejši Asusov prenosnik, vendar ne dvomim, da tudi drugi uveljavljeni razmišljajo podobno.

Ne zgolj zaradi šolanja na daljavo, zaradi digitalizacije ne bi smeli pustiti, da trg odloča o vsem, ko gre za dostopnost infrastrukture in za prihodnost slehernika pomembnih naprav.

Toda treba bo ločiti zrna od plev. Neodvisna organizacija bi morala prenosnike, ki jih oglašujejo kot primerne za izobraževanje, ne glede na operacijski sistem, preizkusiti in ugotoviti, ali nudijo, kar obljubljajo. So narejeni dovolj robustno in dosegajo minimalne zahteve za nemoten potek učnega procesa na daljavo. Šele nato bi lahko takšne poceni prenosnike predlagala staršem ali celo pomagali pri nakupu. Toda bojim se, da so to prej želje kot karkoli drugega.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post NAZAJ V ŠOLO: Če bodo spet zapirali, potem naj poskrbijo za pogoje šolanja na daljavo! appeared first on Tehnozvezdje.

Ukazi so dostopi oknu aplikacije Ukazni poziv (Command Prompt), ki jo sistem Windows odpre, potem ko v iskalno polje opravilne vrstice vpišete »cmd« in uporabite možnost Zaženi kot skrbnik (desni klik na njeno ime). Od tu naprej ste odvisni od tipkovnice in poznavanja sistemskih ukazov, s katerimi pravzaprav lahko storite veliko!

netsh winsock reset

Za težave z omrežno povezavo so lahko krive »okvarjene« nastavitve, ki zapovedujejo, kako sistem in programi na njem dostopajo do lokalnega omrežja in interneta. Razlogi so lahko različni, tudi škodljiva koda, omenjeni ukaz pa jih vrne v originalno stanje in povrne morebitno izgubljeno povezavo. Da je ukaz učinkovit, morate ponovno zagnati sistem.

ipconfig/release

Usmerjevalnik vsaki napravi v omrežju podeli njen unikatni naslov IP. Lahko se zgodi, da imate dve napravi enakega in takrat bosta imeli težave s povezovanjem v omrežje. Gornji ukaz usmerjevalniku pove, da prenosnik naslova IP ne potrebuje več.

ipconfig/renev

S tem ukazom pa ga prosi, da ji dodali novega, ki ga zagotovo nima nobena druga.

ipconfig/flushdns

Za konec ni odveč še izbrisati zgodovine uporabe domenskih strežnikov. Pred kratkim sem o njih že pisal, kajti so vitalni del interneta, ki imena spletnih strani preoblikuje v naslove, razumljive računalniku. Kadarkoli v brskalnik vpišete naslov, ta vpraša domenski strežnik za njen naslov IP. Tega nato shrani, da mu ob ponovni zahtevi za dotično stran, ni treba ponovno spraševati. Brskalnik deluje hitreje, toda v primeru, da je naslov pogosto obiskane strani spremenjen, se z njo ne more povezati. Čeprav se to dogodi redko, ni odveč, da občasno »odplaknete« nakopičene naslove.

Sistem Windows posodobitve prenaša med uporabo računalnika, kar seveda vpliva na povezavo v internet. Smiselno je omejiti pasovno širino za prenos nadgradenj, kar lahko storitve v nastavitvah. Sočasno pritisnite tipki Windows in I, da se odpre okno z nastavitvami, kjer po vrstnem redu izberete Posodobitev in varnost, Optimizacija prenašanja in Dodatne možnosti. Sistemu nato z dvema drsnikoma omejite odstotke pasovne širine, ki jo lahko uporabi za prenos posodobitev v ozadju in v ospredju (na zahtevo). Smiselni vrednosti sta 25 oziroma 50 %.

The post NEDELJSKI NASVET: Tako morda lahko popraviš slabšo Wi-Fi povezavo appeared first on Tehnozvezdje.

Kakovost izdelave Microsoftovih naprav nikoli ni bila pod vprašajem. Ohišje iz aluminija obeta dolgotrajno uporabo, zato si jo zlahka predstavljam v rokah zdravnika med bolnišnično vizito ali inženirja med pregledom proizvodnje linje. V obeh primerih prav pride še pisalo, malo manj tipkovnica, ki jo med uporabo na mestu držijo magneti. Hkrati je polovica hrbtnega dela noga, ki drži napravo v optimalnem položaju, ko je odložena na trdno površino. Tipkovnica je iz mehkih materialov, »zaprta« deluje kot ovitek oziroma zaščita zaslona, je osvetljena iz ozadja in se dobro obnese tudi med desetprstnim tipkanjem. Enako velja za sledilno ploščico. Ergonomija uporabe v »konfiguraciji« prenosnika je na visoki ravni, dokler je tablica na mizi ali drugi trdni podlagi, manj med uporabo na kolenih, kajti kljub vsemu tipkovnica ni popolnoma toga. Ni malo priložnosti, ko svoj prenosnik uporabljamo v natanko v takšnih razmerah, zato konstrukcija naprave ni nepomembna.

Na dotike občutljiv 12,7-palčni (dobrih 31-centimetrski) zaslon IPS v »poslovnem« razmerju 3:2 in ločljivostjo 2736 x 1824 pik s prevleko, ki preprečuje pretirane odboje s površine in dovoljšno svetilnostjo, se solidno obnese med uporabo tablice na prostem. V primerjavi s sodobnimi prenosniki, ki se vse bolj pogosto hvalijo s tankimi robovi, so tu širši in primerni uporabi brez tipkovnice. Tablico moramo imeti kje prijeti, zato (pre)ozki robovi povzročijo, da s prsti prekrijemo del površine zaslona.

Dva priključka USB (po eden tipa A in C) ter avdio priključek sta veliko za tablični računalnik in premalo, ko ocenjujemo vsestranskost prenosnika. Želeli bi še režo za pomnilniške kartice ter HDMI in omrežni priključek. Vem, da zahtevam veliko za napravo, ki je v prvi vrsti tablični računalnik. Toda za to ceno bi lahko bila v kompletu priključna postaja (USB docking station) z njimi. Pod nogo sta dve vratci. Za manjšimi se skriva reža za kartico SIM, s katero tablica dobi dostop do omrežja LTE, in za večjimi disk SSD. V testni napravi je bil velik 256 GB, na voljo so še velikosti 128, 512 ali 1 TB. Teoretično ga je moč zamenjati, vendar Microsoft v vseh uradnih sporočilih ne priporoča, da to počnemo sami in da v napravo vstavite diske, ki niso njegovi. Poleg tega je opremljena še s 16 GB (lahko tudi z 8 ali 32 GB) delovnega pomnilnika RAM in dvema kamerama. Eno spredaj in drugo zadaj, čeprav kakovostnejših fotografij od nobene ni pričakovati.

Glavna prednost v primerjavi s predhodnimi modeli je uporaba novejših procesorjev Intel enajste generacije, ki jih poleg energijske učinkovitosti in siceršnje nadgradnje procesorske moči, odlikuje še boljša integrirana grafika (Iris Xe). Za zahtevne igre sicer ne bo zadoščala, vseeno pa je dovolj zmogljiva za uživanje v manj obremenjujočih za strojno zasnovo naprave. Štirijedrni procesor i5-1135G7 (na voljo sta še različici s procesorjema i3 in i7) nudi dobro razmerje med zmogljivostjo in varčnostjo, zato je tablica med dokaj zahtevno uporabo zdržala nekaj več kot šest ur. Med manj zahtevnim predvajanjem videa verjamem, da bi še enkrat toliko, medtem ko obljubljenih 15 ur delovanja verjetno nikdar ne bi dosegel kljub bateriji kapacitete 50,4 Wh. Ker nima ventilatorja, gretje je pasivno preko kovinskega ohišja, je neslišna, vendar se pri daljši uporabi opazno segreje in tedaj je opaziti manjšo upočasnitev delovanja.

HVALIMO:

• Odlična kakovost izdelave
• Lahka in ravno prav velika
• Vsestranske zmogljivosti

GRAJAMO:

• Slabše se obnese med uporabo na »kolenih«
• Previsoka cena (v tujini od 1029 evrov brez tipkovnice, testirani model 1849 evrov oz. 2029 s tipkovnico)
• Slaba bera priključkov

The post Microsoft Surface Pro 7+: Svoje tablice »previsoko« cenijo? appeared first on Tehnozvezdje.

Programček, za katerega menim, da bo marsikomu olajšal življenje, sliši na ime Gammy. Iz spletne strani prenesete stisnjeno datoteko ZIP in ko razprete v mapo po lasni izbiri, zaženete datoteko gammy.exe, ki jo najdete v njej. Na prvi pogled se ne bo nič pripetilo, vendar se nikar ne bojte, programček ste zagnali, le da je njegova ikona »skrita« v orodni vrstici sistema Windows. Kliknite na puščico navzgor skrajno desno poleg znaka za omrežje, kajti tamkaj je. Že zdaj lahko na ikono kliknete z desnim gumbom miške in izberite »Run at startup«, da bo sistem programček zagnal ob vsakem zagonu. Na enak način lahko izbor prekličete, če se izkaže, da vam ne odgovarja.

Po običajnem kliku pa se na zaslonu pokaže preprosto okno z drsnikoma za prilagajanje svetilnosti in barvne temperature slike na zaslonu, kar bo za nekatere dovolj, čeprav je na voljo tudi samodejno prilagajanje.

Samodejno prilagajanje svetilnosti pa ne deluje kot na pametnem telefonu, saj monitorji nimajo tipala svetlobe. Namesto tega Gammy v časovnih intervalih dela zaslonske posnetke, jih analizira, vendar nikjer ne hrani, da lahko svetilnost prilagaja sliki. Kadar je bolj bela kot temna, zmanjša svetilnost, drugače pa poveča. Pri tem pa imamo nekaj možnosti prilagajanje delovanja, vse se pokažejo, ko kliknete na tri pike ob besedi »Auto«. Določite najnižjo in najvišjo svetilnost, izravnavo (Offset), prag (kdaj program prilagodi svetilnost), hitrost prilagajanja, pa tudi interval posnetkov zaslona, ki ga je priporočljivo na manj zmogljivih računalnikih povečati, da program preveč ne upočasni delovanja.

S programom lahko prilagajate barvno temperaturo, čeprav je funkcija tudi del sistema Windows. Na voljo imate drsnik, pa tudi samodejno prilagajanje glede na čas dneva. Čez dan bodo barve hladnejše, zvečer pa toplejše, sami pa določite, ob kateri uri bo programček sprožil spremembo. 

The post NEDELJSKI NASVET: Prilagajanje svetilnosti kot na pametnem telefonu appeared first on Tehnozvezdje.

Računalniki so zapletene naprave nagnjenje k entropiji. Po daljšem času delovanja ga lahko na izhodiščno raven, na kateri je bil, ko je bil nov, še najhitreje, najbolj preprosto, predvsem pa skoraj vedno učinkovito povrnite s ponastavitvijo na tovarniške nastavitve. S sicer destruktivnim procesom, ki z njega izbriše vse podatke, vse programe in vse nastavitve. Po zaključku procesa je pred vami računalnik, kot je bil, ko ste ga kupili. Skoraj, ker postopek izniči vse mehke napake, ne pa tudi fizičnih, kot je na primer manjša kapaciteta baterije. 

Nekoč ste morali, da bi v Windowsih dosegli isto, formatirati disk in sistem ponovno namestiti s fizičnih namestitvenih nosilcev. En napačen korak in vsi podatki so šli rakom žvižgat. Bilo pa je najbolj učinkovito, če je računalnik deloval počasneje ali pa smo se hoteli znebiti trdovratnih okužb. Že nekaj časa pa je preprosteje, saj so Microsoft, Apple in Google po vzoru mobilnih sistemov tudi v namizne vključili orodje za povrnitev na tovarniške nastavitve. Še vedno pa je destruktiven, uniči namreč vse, kar je na napravi shranjenega. Sreča za »oblak«, kjer verjetno večina hrani datoteke, iz interneta pa lahko ponovno namesti vse programe, ki jih ima kupljene oziroma zanje plačuje naročnino.

Najbolj učinkovito orodje za reševanje težav

»Resetiranje« tehničnih naprav je sicer postalo nekakšen »kliše«, ko je karkoli narobe in si želimo, da spet delujejo. Ko imate težave s pametnim telefonov, poteka pogovor s svetovalcem na vroči številki tehnične pomoči največkrat takole: »Prosimo vas, da izbrišete aplikacijo in jo ponovno namestite, če to ne bo pomagalo, potem izbrišite njen in pa sistemski predpomnilnik in če se težave še vedno pojavljajo, ponastavite telefon na tovarniške nastavitve«. Ko pa se mu ne ljubi, potem takoj predlaga tretji korak. Med delovanjem se programska oprema napihne. Sistem ne izbriše vedno vseh podatkov, ki jih program potrebuje, ko ga zaprete. Nastavitvene datoteke postanejo korumpirane, na pomnilnikih pa imate cel kup datotek, programov in aplikacij, ki jih ne potrebujete. Enkrat ste jih namestili, potem pa nanje pozabili.

Povrnitev na tovarniške nastavitve popravi vse to in kar je še bolj pomembno, uniči vse škodljive kode, ki so morda na napravi, pa se tega niti ne zavedate. Znajdete pa se na začetku, pred vami je namreč »gola« naprava, ki jo morate ponovno prilagoditi potrebam.

Kljub temu da je postopek po novem preprost in imate večino podatkov v oblaku, se morate naprej popolnoma prepričati, da so na varnem res vsi, ki jih v nobenem primeru ne smete izgubiti. Mednje sodijo pomembne fotografije, dokumenti še najbolj pa certifikati za varno uporabo spletnih storitev. Ti so še posebej pomembni, zato se prepričajte, da ste na USB ključku ali kje drugje naredili njihovo varnostno kopijo. Prepričajte pa se tudi, če boste lahko pomembne programe ponovno prenesli s spleta oziroma imate nekje shranjene fizične namestitvene nosilce zanje, kar je zadnja leta manj pogosto. Premislite pa tudi, ali poznate vsa gesla, ki jih vsak dan potrebujete. Šele ko to izpolnite, se lahko lotite samega postopka povrnitve računalnika na tovarniške namestitve.

Povrnitev računalnika s sistemom Windows

Možnost »Ponastavi ta računalnik« se skriva v nastavitvah pod »Posodobitev in varnost« in »Obnovitev«. Najbolj popolna je tista, ki izbriše vse datoteke na disku in nastavitve »Odstrani vse«, čeprav sistem ponudi tudi možnost, da proces ohrani osebne datoteke. Jasno je, da ta ne ve, kje so, zato pač ohrani datoteke v mapah, ki jih sistem postavi za ta namen. Zaradi tega in ker je najbolje, če naredite popolno ponastavitev, pred nadaljevanjem poskrbite za varno hranjenje vseh, ki jih ne smete izgubiti. Predlagam pa vam tudi, da izberete možnost »Spremeni nastavitve« ter v njej omogoči »izbris podatkov«, kar praktično pomeni, da bodo vsi podatki na pomnilnikih prepisani in jih niti s forenzičnimi orodji ne bo mogoče povrniti. Uporabno predvsem, če nameravate računalnik prodati. 

Postopek ponastavitve je dolgotrajen, a ko je končan, je sistem očiščen vsega in pripravljen na uporabo. Začenši s prijavo z Microsoftovim računom, ponovno namestitvijo programov ter nato še prenos datotek iz arhiva.

Povrnitev računalnika s sistemom MacOS

Applov sistem nima tako preprosto dostopnega orodja, kar pa ne pomeni, da računalnika z njim ni mogoče povrniti na tovarniške nastavitve. Tudi tu najprej pomembne datoteke nekam varno shranite, nato pa zaženete možnost ponovnega zagona »Restart« v osrednjem meniju in medtem držite tipki Cmd+R, da se prikaže zaslon z orodji sistema macOS. Možnost »Reinstall macOS« na računalnik na novo namesti zadnjo različico operacijskega sistema, ohrani pa datoteke na njem, če pa želite njegovo popolno ponastavitev, potem izberite orodje » Disk Utility«, izbrišite vse podatkovne »diske« in nato zaženite še izbris (»Erase«) osnovnega » Macintosh HD«. Imenujete ga z enakim imenom in ko bodo z njega vsi podatki izbrisani, zaženite še možnost »Reinstall macOS«, da bo orodje nanj namestilo še operacijski sistem macOS.

Povrnitev računalnika s sistemom ChromeOS

Prenosniki s sistemom Chrome OS so pri nas po krivici manj priljubljeni, saj imajo pred modeli s sistemom Windows ali macOS tudi kakšno prednost, predvsem pa so cenejši. Vseeno pa tudi za ta sistem velja enak napotek rednega ponastavljanja na tovarniške nastavitve. Postopek pa je preprostejši, saj na lokalnem pomnilniku ni ne programov ne datotek. Vse je varno shranjeno v oblaku.

Ponastavitev izvedete tako, da se prijavite v računalnik in nato sočasno pritisnete na tipke Ctrl+Alt+Shift+R. Prikazalo se bo okno z možnostjo ponastavitve in ko je postopek končan, se morate v računalnik le še prijaviti z Googlovim računom.

The post NEDELJSKI NASVET: Ponastavi ga enkrat letno za brezskrbno življenje appeared first on Tehnozvezdje.

Googlu moramo priznati, da natančno ve, kaj počne. Problem ni v njem, temveč v percepciji. Google ni informacijsko programersko storitveno spletno podjetje z občasnimi izleti med ponudnike naprav. Je najmočnejše podjetje v industriji osebnih podatkov oziroma ponudnik oglasnih storitev. V tej luči je vse, kar počne in kako počne, logično in pričakovano. Za storitve ne prejema denarja, temveč podatke, ki jih pri uporabi storitev ustvarjamo.

Android je brezplačen in v osnovi prost mobilni operacijski sistem. Posledično je tudi najbolj razširjen. Z vsako novo različico Google odprtokodnemu jedru odvzema funkcije, ki jih prevzemajo njegove lastne aplikacije in storitve. Te niso prostokodne in so vir informacij o uporabi naprave. Googlova radovednost gre tako daleč, da hoče vedeti, kje smo, s kom se pogovarjamo, ali izmenjujemo sporočila in podobno. To ni problem le z vidika zasebnosti. Redno pošiljanje podatkov na Googlove strežnike vpliva na porabo baterije ter tudi na »zakupljeno« količino podatkovnega prenosa prek mobilnih omrežij. Da je problem še večji, izdelovalci naprav nadgradijo »Android« s svojimi dodatki, največkrat gre za lastni uporabniški vmesnik, ki podvoji aplikacije z enakimi funkcijami. Na napravi imamo hkrati Googlovo in še izdelovalčevo aplikacijo, kar pomeni večjo porabo pomnilnika in zmogljivosti naprave. Zaradi tega moramo čakati na izdelovalca, da omogoči nadgradnjo naprave, tudi ko nadgradnja vpliva na njeno varnost ali uporabnost in bi jo bilo smiselno imeti čim prej.

Izdelovalci naprav bi lahko vgradili »čisti« Android, brez Googlovih dodatkov, če bi hoteli, pa večinoma tega ne počnejo. Samsung je pred časom veliko govoril o svojem sistemu Tizen kot protiuteži Androidu, a je načrte z njim omilil. Menda so uporabniki preveč navajeni na Google, da bi bila zamenjava sistema upravičena. Je pa Samsung s Tiznom močno mahal pred nosom Googla, da je ta bolj upošteval njegove zahteve. Veliko se je govorilo o telefonih z drugimi sistemi, pa tudi iz te moke (še) ni bilo kruha. Google skrbi, da je Android konkurenčen iOS-u, večina izdelovalcev pa z njim opremlja svoje mobilne naprave. Uporabniki pa smo prepuščeni trditvam Googla, da njegov sistem ne krši načel zasebnosti, kot mu to očitajo nasprotniki.

Steve Jobs je do konca življenja trdil, da je Android največja kraja intelektualne lastnine v zgodovini tehnološke industrije. Nobenega dvoma ni, da se je Google na začetku močno zgledoval po Applu, od njega pa je tudi kaj »prepisal«. Danes pa Apple Googlu očita, da mu uporabniki plačujejo s podatki, ta pa mu vrača, da nudi zasebnost le bogatim, ki si lahko privoščijo jabolčne naprave. Zaradi tega je morda spet čas za tretjo pot. Microsoft je poskušal, a mu ni uspelo. Paradoksalno zaradi enakih razlogov, zaradi katerih je pred desetletji premagal Apple. Ker je bilo več programov za operacijski sistem Windows, je ta prevladal, ker ni bilo dovolj aplikacij za mobilne Windowse, so šli v anale zgodovine. Samsung sicer ima Tizen, vendar se zaveda, da ne more spodkopati prevlade Androida.

Žal mi je za Microsoftovim mobilnim sistemom, saj je bil dobra alternativa tako Androidu, kot iOSu. S tem ko so Američani omejili dostop do tehnologije Huaweiu, razlogi gor ali dol, so pokazali, da so tako kot vsi drugi, krvavi pod kožo. Odvisni od domače politike ter ozkih interesov. Ne vidim pa nikogar, ki bi lahko s »tretjim« sistemom uspel. Ni ga težko narediti, težko bo prepričati ljudi, da stopijo na pot odvajanja od Googla, njegove pošte, videoknjižnice, zemljevidov in še česa.

Telefon s sistemom Android lahko uporabljamo, ne da bi ta Googlu posredoval občutljive podatke. V skrajnem primeru nobenih. Največji problem Androida je v že nameščenih aplikacijah, ki jih ne potrebujemo, večine Googlovih pa tudi ni mogoče odstraniti, saj so preveč povezane z jedrom sistema. Lahko pa jih onemogočimo (o tem več naslednji teden). Žal pa vse ni preprosto. Odvisni smo od pametnega telefona, večina od takšnega s sistemom Android in četico Googlovih storitev. Odvajanje predvsem od njih pa zna biti podobno zdravljenju takšnih in drugačnih oblik zasvojenosti. Kot je dejala teta Pehta. Za vsako bolezen raste rožica. Tako je tudi za vsako Googlovo stvar alternativa. Ali smo jih pripravljeni uporabljati?

The post NASVET ZA TELEBANE: Android brez Googla. Je kaj takega sploh mogoče? appeared first on Tehnozvezdje.

Očala so na pogled zelo podobna tem, ki jih že nekaj časa srečujemo za navidezno resničnost, denimo tistih za Playstation VR. Pa tudi celotna demonstracija, ki smo je bili deležni, je temeljila na klasični navidezni resničnosti in 360-stopinjskem videu, programska oprema ni združevala slike dejanske resničnosti z elementi navidezne. Kljub temu, da imajo očala spredaj dve kameri. Za nošenje niso neudobna, v Asusu poudarjajo, da tehtajo manj kot 400 g in imajo antibakterijske in hitro sušljive tekstilne obloge.

Ločljivost očal je uradno 3K, zasloni pa podpirajo osveževanje z 90 Hz, kar naj bi preprečevalo utripanje slike in s tem slabost pri uporabniku. V naši nekajminutni predstavitvi je slika zelo variirala, od dokaj lepe pri narisanih scenah, do precej nizkoločljivostne v videu. Veliko bo torej odvisno od vsebine, sama strojna zasnova ni ravno šibka. Upravljanje s krmilnikoma je sicer naravno in udobno, a imata nekaj zamika. Očala bodo stala nekaj manj kot 500 evrov, na računalnik se priključijo čez USB in HDMI, seveda pa je treba imeti dovolj zmogljivo grafično kartico.

Od prenosnikov je Asus znova pokazal Zenbook Flip S (UX370), ki je menda najlažji vrtljivi računalnik, saj tehta 1,1 kg in je tudi izjemno tanek (10,9 mm). Tudi v živo je nekaj posebnega in ima zelo odziven zaslon na dotik.

Za resnejše delo bo verjetno bolj zanimiv kateri od dvojca Zenbook Flip 14 in 15. Prvi je še en iz serije najlažjih, saj tehta najmanj o vrtljivih prenosnikov z ločeno grafično kartico. Ta je Nvidia MX150, poganja pa 14-palčni zaslon s polno visoko ločljivostjo. Reč naj bi nazivno tehtala 1,4 kg, vendar so nekatere konfiguracije težje in vsekakor se je zdela masa večja, ko sem ga prijel v roke. Osnovni model naj bi sicer stal zgolj 799 evrov. Še nekoliko bolj zmogljiv in vsaj za sto evrov dražji bo 15-palčni model, ki pa ima lahko zaslon 4K in grafični čip Geforce GTX 1050. Seveda osnove konfiguracije za omenjene cene ne bodo niti blizu opisanemu.

Vivobook Flip 14 prav tako prinaša 14-palčni zaslon v velikosti računalnika, kot jo imajo običajni 13,3-palčni modeli, je tudi vrtljiv in tehta 1,5 kg, vendar je bistveno debelejši. Pa tudi kupcem prijaznejši, saj se bo začel pri 399 evrih. Kaj od tega bomo deležni v slovenskih trgovinah in po kakšnih cenah pa je pri Asusu vedno vprašljivo.

The post Mešani občutki o mešani resničnosti appeared first on Tehnozvezdje.