Uporaba sistema Windows na kakršni koli napravi, še toliko bolj pa taki z majhnim zaslonom, z igričarskega vidika predstavlja tako priložnost kot tudi neizbežne kompromise. Po eni strani je na voljo ogromno iger, možnih hardverskih kombinacij in fleksibilnosti, po drugi strani pa uporaba ni najbolj intuitivna, vsekakor niti blizu enostavnosti pravih (vendar »zaprtih« konzol), in poganjanje namizja na sedmih palcih diagonale vse skupaj še poslabša. Zato je bilo treba glede tega nekaj ukreniti, sicer je bila celotna kategorija v nevarnosti, da počasi zvodeni.

Recept je sicer v osnovi še vedno enak, kot ga poznamo že od prvega Steamdecka in drugih podobnih naprav naprej. Osnova je mini PC z AMD-jevim procesorjem (nekateri proizvajalci sicer prisegajo na Intelove), vgrajen je solidno velik zaslon, ki bi bil lahko tudi večji (in morda OLED), ob strani pa se zadeva iz »škatle« spremeni v igralni krmilnik. Znova je precej velika in debela, so pa držali krmilnika preoblikovali, da sta bolj v slogu tistega pravega za Xbox, s tem pa tudi prijetnejši kot sta bili prejšnji konzoli brez »izrastkov«. Testirali smo zmogljivejšo različico X in ta je res obetavna, koliko manj nabrita je osnovna, žal ne morem povedati.

Konzola, če ji lahko tako rečemo, omogoča dva načina delovanja operacijskega sistema, kar je tudi njena glavna razlikovalna prednost v primerjavi s prejšnjimi modeli Ally in tudi drugimi podobnimi izdelki. Mogoče bi lahko rekel, da se v tem pogledu zgleduje po Steamdecku. Lahko se namreč zažene v celozaslonski Xbox, pri čemer ne naloži namizja in mnogih zalednih procesov, s čimer varčuje pri porabi pomnilnika in obremenjevanju procesorja. Z dolgim pritiskom na tipko »Xbox« (ali podrsanjem od spodnjega roba, da se odpre zaganjalnik) je mogoče preklopiti v namizje, ki naloži manjkajoče zadeve (za preklop nazaj je treba izvesti vnovični zagon), toda to razlikovanje se je pojavilo šele z eno od posodobitev sistema Windows, pred tem se je naprava zaganjala v polno namizje in odpirala aplikacijo Xbox. Poskrbite torej, da vse posodobite in da se naprava res zažene, kot je mišljeno, preden se lotite igranja. Poganjali boste seveda igre za PC, res pa je, da vam v Microsoftovi trgovini pri mnogih nakup omogoča igranje na obeh platformah.

Namen je jasen, ponuditi vmesnik, prilagojen za manjši zaslon in za upravljanje s krmilnikom, ne s kazalko miške. Vmesnik je pregleden, ni pa zelo optimiziran niti intuitiven. Elementi se mi zdijo preveliki in primer neintuitivnosti je razdelek Moje igre, kjer uporabnik pričakuje seznam iger, ki jih ima v lasti oz. so na voljo na namestitev. Toda med filtri, kot so Nameščeno, V lasti in drugi, ne preklaplja, temveč so vklopljeni, dokler jih ne izklopi. Tako se ne da z enim klikom priti do omenjenega seznama. Poleg tega na žalost tudi na strani Xboxa sistem da prepogosto vedeti, da je to še vedno Windows s preobleko in nič drugega. Primer je, ko se igra prvič zažene, saj se čeznjo izriše plavajoče okno požarnega zidu, v katerem je treba igri potrditi dostop do brezžičnega omrežja. Razumem namen, nikakor pa izvedbe. Če igro prvič zaženete iz namizja, boste dobili še okno za vpis v uporabniški račun (Microsoft), čeprav bi pričakovali, da smo tako ali tako vpisani.

V osnovi so v Xbox-u prikazane igre iz Microsoftove trgovine in iz naročniške storitve Game Pass. Toda notri so lahko tudi naslovi iz trgovin Steam, EA Store in drugih, le da je treba aplikacije zanje vzpostaviti in igre naložiti na namizju, potem pa se lahko vrnete v osnovno okolje konzole in jih zaganjate od tam. Še ena dvojnost, ki ni opravljena najbolje, a na koncu deluje.

Naprava v vsakem primeru zelo dobro opravlja svoje osnovno poslanstvo. Procesor je opazno bolj zmogljiv od predhodnikov v podobnih konzolah, saj sem v večini iger brez kakšnega posebnega zniževanja podrobnosti ali celo ločljivosti – zaslon predpostavlja polno visoko ločljivost – dosegal 60 sličic na sekundo (fps) in več, kar štejemo kot tisto mejo za tekočo izkušnjo. V manj zahtevnih ali z nekaj odrekanja pri grafični podobi, vedno je na voljo zviševanje ločljivosti FSR, se da brez težav poganjati igre s 100+ fps. Na voljo so trije glavni profili delovanja – tih (Silent) s 13 W moči, zmogljiv (Performance, 17 W) in Turbo (25 W). Slednji se samodejno vklopi, če napravo priključite na napajanje, sicer bo privzeto v uporabi srednji, ki je tudi najbolj smiseln. Skoki med njimi so sicer pri povečanju sličic na sekundo nekje med 15 in 25 odstotki. Če določena igra zahteva zelo veliko, bo zanjo nujen način Turbo, sicer ne.

Zanimive so seveda razlike med delovanjem v okolju Xbox in polnem namizju. Prvo bi v teoriji morali prinesti več zmogljivosti za igro, ker računalnik ne poganja ali vzdržuje še obilice drugih zadev. Razlike vsekakor so, vendar zelo nihajo od igre do igre in glede na okoliščine. Rekel bi, da je prirastek v sličicah na sekundo nekje med 5 in tudi 20 ali celo 25 odstotki. Denimo manj zahtevna igra Hi-Fi Rush je kazala večje razlike, nekoliko zahtevnejša Forza Horizon 5 manjše, še kaj bolj obremenilnega, denimo Cyberpunk 2077 pa le kakšen »fps« več. Zdi se, da se tudi najbolj pozna v srednjem profilu Performance, v najvišjem profilu Turbo je prirastek manjši, v najnižjem Silent pa nekje vmes. Morda ravno dovolj velik, da je ta profil uporaben, saj je res bistveno tišji in hkrati porablja manj baterije, obenem pa v mnogih igrah še vedno nudi več kot samo zadovoljivo igralno izkušnjo.

Zaslon konzole je dovolj lep in odziven za prijetno igranje, a sem vseeno malce pogrešal sijoče barve in prave črnine OLED-a v Steamdecku. Velikost je za določene igre povsem v redu, pri drugih, primer je denimo omenjena Forza, pa sem pri zelo hitrem dogajanju preprosto preslabo videl določene elemente (denimo skale ob progi), zato se ne bi branil nekaj večje diagonale, prostor zanjo je. Zvok je dober in zelo glasen. Pravzaprav preglasen, lahko še pri zelo nizki vrednosti (okrog 10 odstotkov).

Od dveh priključkov USB-C je eden vrste Thunderbolt 4 in nanj sem priključil televizor, pri čemer je konzola takoj poslala sliko nanj in tudi izkoriščala njegovo zmožnost prikazovanja hitrega in spremenljivega osveževanja (prav tako do 120 fps). Ni pa televizor prepoznal naprave kot igralne konzole, da bi aktiviral igralno pasico. Če priklop izvedete v načinu Xbox, bo tudi upravljanje delovalo dokaj v redu. Če priklopite iz namizja, pa zraven rabite vsaj še miško in ločljivost se bo privzeto nastavila na 4K, kar v igrah sicer izgleda fantastično, toda tekle bodo z manj 30 fps. Za tako priklapljanje rabite dovolj dolg kabel, sicer boste igrali skoraj z nosom v zaslonu in s precej slabim pregledom nad dogajanjem.

Velika omenitev tovrstnih pripomočkov je vedno znova baterija, vendar tokrat niti ne prevelika. Tudi z najvišjimi zmogljivostmi zlahka zdrži vsaj uro igranja, z nižjimi pa ustrezno več. Težko je določiti tipično avtonomijo, ker je zelo odvisna od tega, kaj počnete. Sama izdelava Allyja X je kakovostna, paličici, tipke in sprožilniki nudijo pravi odziv in se zdijo robustni, v tem pogledu res nisem ničesar pogrešal, razen morda osvetlitve še pri stranskih tipkah (za možnosti in ostalo), kajti diode so le okrog obeh paličic in to osvetlitev je mogoče prilagajati.

Z dodatkom Xboxa ROG Ally X vsekakor postaja bolj prava konzola in bi lahko nagovorila širši krog igričarjev, toda cena se mi zdi glavna ovira. Za model X zahtevajo 899 evrov (cene za osnovnega še ni) in to je veliko, kajti za podoben znesek si je že mogoče sestaviti pravi igričarski PC ali si omisliti igričarski prenosnik, »hišni« Xbox, ki zlahka omogoča igranje v 4K, pa stane približno 500 evrov. Zato vam mora biti res pomembno, da igrate »na terenu« ali na kavču »zasebno,« kajti veliko drugih prednosti pred ostalimi možnostmi tovrstna naprava ne prinaša.

HVALIMO:

• Dobre zmogljivosti za tako »konzolo«
• Glasnost in segrevanje nista pretirana
• Dober in glasen zvok
• Izboljšan vmesnik in delovanje v primerjavi z drugimi konzolami s sistemom Windows
• Kakovostna izdelava

GRAJAMO:

• Prostor je za večji zaslon in za to ceno bi bil lahko OLED
• Pri optimizaciji okolja »Xbox« je še veliko prostora za izboljšave
• Dokaj debela in težka
• Pretirana cena za konzolo

The post ROG Xbox Ally X: Izvrsten ročni igričarski PC, ne še idealen »Xbox« appeared first on Tehnozvezdje.

Po najnovejših podatkih podjetja StatCounter je Windows 11 junija dohitel Windows 10 in ga julija prehitel, tako da zdaj drži približno 52-odstotni delež med operacijskimi sistemi za osebne računalnike. Windows 10, ki se mu uradna podpora izteče jeseni, je padel pod 45 odstotkov.

Aktualna izdaja že več desetletij najbolj uporabljanega namiznega operacijskega sistema je zlagoma pridobivala delež, prvo leto slabih 10 odstotkov, nato se je l. 2023 povzpela za 28 odstotkov in lani na 36 odstotkov. Toda za 400 milijonov PC-jev, kolikor je to predstavljalo, je potrebovala dvakrat dlje kot Windows 10.

Glavni razlog za počasnejši prehod tako posameznikov kot podjetij so določene zahteve glede strojne opreme, predvsem pri procesorjih in podpori za varnostne standardne, zaradi katerih marsikdo obstoječega računalnika ni mogel (ali znal z določenimi »obvodi«) nadgraditi na W11. Sama zahtevnost OS-a sicer ni bistveno drugačna in mnogi PC-ji bi bili povsem dovolj zmogljivi za poganjanje enajstice, tako pa bodo s koncem podpore za W10 čez nekaj mesecev prišli blizu prezgodnjemu odpisu.

Na podoben način Microsoft komplicira tudi posodobitev z različice 23H2 na najnovejšo 24H2 pri Windows 11, saj se namestitveni proces preprosto prekine, če kaj z gonilniki za določene naprave ali čim drugim domnevno ni v redu. Uporabnik pa ne dobi nikakršne podrobne informacije, kaj naj bi bilo krivo za neuspešno posodobitev, razen nekakšne kode napake. Tovrstnega bolj papeškega načina od papeževega ne srečamo pri nobenem drugem operacijskem sistemu.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Windows 11 je končno najbolj množičen operacijski sistem na PC-jih appeared first on Tehnozvezdje.

Preden se potopim v razgradnjo občutkov, ki so me obhajali med igranjem, je na mestu nekaj besed o dilemi, ki se je nisem in se je verjetno še nekaj časa ne bom znebil. Komu je namenjena? Sin od konzol priznava samo Nintendo Switch in ga ne zanima igranje zahtevnih »špilov« kjerkoli drugje kot na namiznem računalniku. Priznal je, da dobro deluje in da je zanimiva, vendar je obenem imel nekaj težav s privajanjem na kontrolnike in tipke.

Razumem, da je njen osrednji namen igranje praktično kjerkoli. Toda nekaj podobnega nudijo gejmerski prenosniki. Da telefonov in manjših 8-palčnih tabličnih računalnikov niti ne omenjam. Rekel bi, da sodi med telefon in prenosnik, a jo s tem obsojam na prekletstvo tretje naprave. Brez telefona ne gre in ravno tako ne brez prenosnika (računalnika). Čemu bi torej potreboval še enega, ki mi bo služil izključno za zabavo? Je nakup sploh gospodaren? Vseeno se mi je poredila rešilna bilka. Doma bi jo povezal na tipkovnico, miško, monitor in potrebi še na zunanjo kartico in jo občasno uporabil za »namizno rešitev«. Čeprav je ideja iz trte izvita, ni popolnoma neumestna in neuporabna, saj je Ally polno delujoč univerzalni okenski računalnik, stlačen v ohišje konzole.

Postopek aktivacije, kot smo ga vajeni na računalnikih s sistemom Windows

Potem ko sem jo vzel iz škatle, sem nameraval uporabiti zvezdišče in preko njega tipkovnico in miš, da bo aktivacija in vnos podatkov o računih in omrežjih preprostejši in predvsem hitrejši. Izkazalo se je, da nista potrebni. Postopek ni bil občutno počasnejši in še manj moten zaradi razmeroma majhnega na dotik občutljivega zaslona. Sem pa potreboval očala, kajti drugače majhnih besedil in ikon ne bi razločno videl. Ko je nastavljena, jo uporabljaš natančno tako, kot uporabljaš na primer tablične računalnike Surface. Le da je poudarek na okolju Steam ali Epic Games, torej igrah, ki si jih vajen igrati na računalniku. V tem je glavna srž prednosti konzole z okenskim sistemom. Karkoli deluje na prenosnem ali namiznem računalniku, lahko naložiš in uporabljaš na konzoli. Ker v igranju nisem najboljši, sem izkoristil veščine gejmerja, ki domujejo v isti hiši. Nisva pretiravala. Ni bilo potrebe. Namestila sva nabor iger, ki so dobro prikazale, česa je konzola sposobna. Tako glede zmogljivosti kot prikaza na zaslonu. Counter Strike 2, Genshin Impact, Cocoon, Dead Cells, Ori and the blind forrest ter Forza Motorsport. Zasedle so kar konkreten kos pomnilnika, saj je ta ena od lastnosti, v katerih Ally ni najbolj radodarna.

Računalnik, »spravljen« v ohišju igralne konzole

Asusova konzola je razmeroma dolga, ozka in predvsem presenetljivo lahka. Ni je težko dlje časa držati v rokah. Pomaga, da se deli ohišja, kjer jo držiš, niti med največjimi obremenitvami ne grejejo in da hladilni sistem topel zrak usmerja stran od tebe. Obenem daje občutek robustnosti in trajnosti, medtem ko sicer bela in zaradi tega v teoriji občutljivejša površina, ne kaže, da se hitro nepopravljivo umaže ali opraska. Pogledal sem na splet in preveril, da podobno trdijo kolegi, ki so jo uporabljali več mesecev. Drugače tega ne bi mogel trditi, kajti teden dni normalne uporabe je občutno prekratek čas za podajanje takšnih ocen. A zlahka rečem nekaj drugega. Krmilniki – igralni paličici, tipke, gumbi – so zgoraj ob zaslonu, na zgornjem robu in na hrbtu. Navaditi se je treba nanje, kar zahteva nekaj časa. To je bil razlog, da se je sin razburjal, kajti on je navajen igranja s tipkovnico in miško. Ni dvoma, da se na to prej ali slej navadiš. Asus je poskrbel za eno boljših ergonomsko oblikovanih konzol, saj ohišje ni »škatlasto«, temveč ravno prav zaobljeno, da je v vseh pogledih prijetno za držanje. Za gejmersko okolje pa poskrbi prijetna in ne preveč vsiljiva barvna osvetlitev. 

V kompletu (žal) ni nobenih drugih dodatkov. Škoda, kajti to pomeni, da bo treba kupiti vsaj dva. Zaradi omejenih priključkov, praktično je uporaben samo priključek USB tipa C, bi si želel razširitvenega dodatka. Če ne zaradi drugega, za občasno povezavo s televizorjem. Drugi dodatek je bolj praktične narave. Med prenosom je občutljiva na poškodbe. Tudi v torbi in nahrbtniku, saj ni izključeno, da se v istem predalu znajde še kakšen trden predmet. Ličen in mehak etui še zdaleč ne bo odveč.

Igram prilagojene strojne komponente

Zaslon ni pretirano velik, drugače niti ni moglo biti, vendar sem pomislil, da bi bil OLED boljša izbira. Daleč od tega, da bi bil obstoječi slab, a vseeno. Visoka hitrost osveževanja za novejšo zaslonsko tehniko ni več ovira, torej bi še vedno lahko uživali v gladkem 120-herčnem prikazu slike, kar je presodnega pomena pri igrah, kot je Counter Strike, a zato bi bile barve lepše, kontrast pa višji. Ravno tako se ne bi branil nekaj kandel višje svetilnosti, kar bi se poznalo pri igranju na prostem pod milim nebom. Svetilnosti je seveda več kot dovolj za uporabo v prostoru, ne oziraje se, kako osvetljen je.

Hitrost osveževanja sama po sebi ni dovolj, če ni podprta z zmogljivim procesorjem oziroma njegovimi grafičnimi zmogljivostmi, od katerih je odvisno število sličic na sekundo (fps). Procesor Z1 Extreme je razmeroma zmogljiv, in čeprav je prilagojen za poganjanje iger, se ne more kosati s kombinacijo univerzalnega procesorja in zmogljive grafične kartice. Kljub temu se mi zdi, da se je v primeru omenjenih iger dobro obnesel. Pri nobeni nisem opazil zatikanja v prikazu dogajanja, čeprav število sličic na sekundo pri zahtevnejših ni letelo v nebo. Starejše, kot sta Dead cells in Ori sta v polnosti izkoristili zaslon, Cocoon je obstal malo pod stotimi sličicami na sekundo. Pri strelski igri Counter Strike se je povprečje vrtelo okoli 85 in pri Genshin med 45 in 50. Igra je tekla v srednjih grafičnih nastavitvah ob največ 60 sličicah na sekundo. Najhuje je konzolo obremenila Forza Motorsport, saj je le z najnižjimi nastavitvami ali znižanjem ločljivosti s polne na običajno visoko (720p) zmogla med 40 in 50 fps.

Ni presenetljivo, da se je procesor ob tem segreval, toda igralna izkušnja je ves čas ostajala stabilna. Oziroma nisem opazil, da bi sistem zaradi pregrevanja zniževal hitrost procesorskih jeder. Ventilator, hitrost po potrebi nastaviš v aplikaciji Armoury Crate, tudi nikoli ni bil pretirano glasen in temperatura večinoma ostaja nekje pri 60 stopinjah Celzija. V določenih zahtevnejših igrah je bilo mogoče zaznati hiter dvig na 85 stopinj, nakar je počasi padala. Ally sicer podpira prilagojeno osveževanje (VVR) oziroma izenačitev osveževanja zaslona s številom sličic na sekundo, ki jih je sposobna prikazati igra. To prinaša dobro igralno izkušnjo brez zatikanj in trganja pri prikazu slike in drugih zamud, ki bi lahko vplivale ne igranje.

Konzola je opremljena z dvema stereo zvočnikoma za zadovoljivo kakovostjo in jakostjo zvoka. Presežkov seveda ni mogoče pričakovati, če ne zaradi drugega, potem zaradi majhnosti ohišja in iskanja kompromisov pri zagotavljanju avtonomije. Zato je dobro, da so na zadnjem robu vrata za slušalke. Vseeno pa med tremi ta čas najbolj izpostavljenimi Ally iz zvočnikov izvleče največ.

Zgolj zadovoljiva avtonomija

Nič od tega ne bi bilo vredno počenega groša, če zmogljivosti ne bi bile podkrepljene z dovolj veliko baterijo. Naj kar takoj povem, da je avtonomija povprečna oziroma odvisna od perspektive. Ni pretirano velika, ko na Ally gledaš kot na konzolo, oziroma je, ko jo vidiš kot povprečno zmogljiv računalnik. Podatki so jasni. Pol ure raziskovanja sveta igre Genshin je baterijo osušilo za tretjino, kar pomeni uro in pol brez iskanja vtičnice. Še malo manj pri Forzi, medtem ko bi Cocoon brez težav lahko igral vsaj uro dlje. Poskusil sem še nekaj. Pol ure video posnetkov, ne oziraje se na svetilnost, jo je izpraznilo za 23 odstotkov (2 uri brezskrbnosti) in za 16 odstotkov, ko je bila svetilnost 50-odstotna ob delovanju procesorja s 15 vati moči (slabe tri ure uživanja). Kaj pa Cyperpunk? Pošteno rečeno, ne najbolje. Dosti več kot uro bo težko iztisniti iz baterije.

Če za hip odmislim vprašanje, zakaj bi konzolo Ally potreboval, potem je treba priznati, da gre za zanimivo napravo, s katero skuša Asus pritegniti pozornost. Pri teh naporih ni osamljen. Steamdeck nima sistem Windows, temveč prilagojen in poenostavljen Linux, ki je sicer manj univerzalen za igričarsko sfero, a je zato uporaba preprostejša, medtem ko Lonovo s konzolo Legion Go sledi podobni poti kot Ally.

HVALIMO:

• Udobno, ergonomsko dobro in kakovostno izdelano ohišje
• Hitro osveževanje zaslona
• Tih ventilator
• Hitro polnjenje

GRAJAMO:

• Ne najboljša avtonomija
• Omejene zmogljivosti
• Windows ni najboljši sistem za ta tip naprav, sploh ne za tako majhen zaslon
• Tipka za glasnost je preveč na sredini in zahteva premik celotne dlani

The post Asus ROG Ally: Je to najboljša zaveznica zapriseženih »bojevnikov«? (#video) appeared first on Tehnozvezdje.

Prebral sem, da so kasneje aplikacijo dodali v Microsoftovo trgovino, a je iskalnik ne najde. Če bi jo želeli preizkusiti, odjadrajte na spletno stran in prenesite namestitveno datoteko (3,8 megabajta). Naj vas ne skrbi, da je označena kot javna beta (public beta), kajti to le pomeni, da Microsoft še ni popolnoma prepričan, da bo stabilno delovala na vsakem računalniku. Mimogrede. Meni ni povzročala nikakršnih težav.

Po hitrem prenosu in za odtenek daljšem nameščanju, se na zaslonu prikaže preprosto okno. Funkcije so razdeljene v dva sklopa (razdelka) – čiščenje (Cleanup) in varnost (Security), kjer so razumljivo predstavljene in temu primerno preproste za uporabo. Z njimi zlahka odstranimo neželene datoteke, iščemo tiste, ki po nepotrebnem odžirajo prostor, onemogočimo zagon neželenih programov in procesov v ozadju po prižigu računalnika ali zaženemo varnostni pregled, ki pokaže tudi morebitne gonilnike, ki jih je smiselno posodobiti. Ravno tako aplikacija prikaže koristne informacije o delovanju sistema. Trenutno porabo delovnega pomnilnika (RAM), koliko prostega prostora je na pogonih in koliko časa je trajal zadnji zagon.

Še vedno nismo na ravni, ko bi lahko dejali, da operacijski sistem računalnika ves čas deluje kot »nov« brez ročnih posegov vanj, čiščenja pomnilnikov in občasnih varnostnih pregledov. Pričakoval sem, da je večina teh posegov že avtomatizirana. Žal ni. Drugače ne bi bilo nobene potrebe po tej in po podobnih aplikacijah. Čeprav jih je na voljo kar nekaj, je PC Manager od vseh še najbolj preprosta, razumljiva in hkrati ne »teži« preveč. Zmotilo me je le to, da je v nastavitvah privzeto nastavljen zagon skupaj z računalnikom. Svetujem, da možnost izklopite. Več kot dovolj je, da aplikacijo zaženemo občasno, ko začutimo, da je čas za pregled sistema. Pomembno je še, da se ne »tepe« z varnostnimi funkcijami, ki so že del sistema in ni zamenjava zanje. Glejte nanjo kot nadgradnjo, skupek uporabnih orodij, s katerimi lažje poskrbimo za zdravje osebnega računalnika.

• 
  Digitalne inovacije za boljše življenje – junij 2026
• 
  Skeletorju vedno uspe ukrasti pozornost
• 
  Po toči nima smisla zvoniti
• 
  Preprosto omreževanje brez velikih naložb
• 
  Renault 4 Iconic: S Katro do Malinske in nazaj brez postanka za polnjenje

The post NEDELJSKI NASVET: Skrivnostni program, ki bo preprečil težavo ali dve! appeared first on Tehnozvezdje.

Veliko sodobnih brezžičnih usmerjevalnikov ima funkcijo ločenega omrežja za goste, kar je praktično najboljša rešitev. Vsakič, ko komu zaupate geslo omrežja, ki ga uporabljajo družinski člani in domače naprave, to poveča varnostno ogroženost. (Skoraj) nihče ga kasneje ne izbriše. Problematično, če ga izdate prijateljevim prijateljem, priložnostnim znancem ali popolnim neznancem, ki so prišli na večerno zabavo. Nikdar namreč ne veš, kakšne namene imajo.

Ker to pogosto počnemo, je geslo smiselno vsake toliko spremeniti. Kolikokrat ste že to naredili? Verjetno nikoli. Vse več naprav imamo povezanih in najmanj nadležno je vsaki posebej nato vpisati novo geslo. Ker ostaja nespremenjeno več let, je še toliko bolj pomembno, da ga pozna čim manj ljudi!

V primerih, ko usmerjevalnik nima funkcije ločenega omrežja za goste, je elegantna rešitev deljenje omrežja s pomočjo prenosnika. Ta bo povezan z domačim omrežjem oblikoval ločeno, katerega preprosto izklopite, ko ga ne potrebujete, in ga naslednjič znova vključite, tokrat z drugačnim geslom. Kako to storimo?

Trik je primeren tudi za priložnosti, ko želite testirati novo napravo, če ustreza potrebam in ne želite, da bi neposredno obremenjevala osrednje brezžično omrežje.

Deljenje internetne povezave s prenosnim računalnikom je enko preprosto kot deljenje na pametnem telefonu. V okolju Windows 11 odprete aplikacijo »Nastavitve« ter znotraj le te v levem stolpiču izberete »Omrežje in internet« in v osrednjem oknu še »Mobilna dostopna točka«. Od tu naprej pobrkljate po nastavitvah oziroma preverite, ali vam ustrezajo. Kateri dostop v internet bi radi delili, kadar jih je več (ko ima na primer prenosnik vmesnik za mobilno omrežje), na kakšen način (Wi-Fi ali Bluetooth) ter kakšno je ime omrežja (SSID) In kakšno geslo. To zadnje se vam vsekakor splača spremeniti, da bo ime bolj zvedavo in geslo lažje razumljivo. Točko nato vklopite in izklopite, ko je ne potrebujete več.

Postopek je dokaj podoben v okolju sistema Windows 10, če se iz takšnega ali drugačnega razloga še niste odločili za nadgradnjo.

• 
  Digitalne inovacije za boljše življenje – junij 2026
• 
  Skeletorju vedno uspe ukrasti pozornost
• 
  Po toči nima smisla zvoniti
• 
  Preprosto omreževanje brez velikih naložb
• 
  Renault 4 Iconic: S Katro do Malinske in nazaj brez postanka za polnjenje

The post NEDELJSKI NASVET: Varnejše je uporabiti prenosnik, kot izdati geslo domačega omrežja appeared first on Tehnozvezdje.

Surface Laptop Go je bil v prvi inkarnaciji povsem simpatičen prenosnik, vendar, kot večinoma naprav iz družine Surface, povsem previsoko cenovno pozicioniran. V Microsoftu so tudi v tem primeru računali, da bodo pritegnili kupce, ker je na trgu malo podobnih izdelkov – majhnih in ljubkih prenosnikov za prenašanje denimo v predavalnice. Računica bi se izšla pri 600 evrih, ne pa pri tisočaku. Prvo je resda bila izhodiščna cena, vendar za različico, ki je nihče pri zdravi pameti ne bi želel niti uporabljati, kaj šele plačati zanjo. Imela je namreč kombinacijo 4 GB pomnilnika in 64 GB počasnega »diska« (v bistvu bliskovnega pomnilnika) eMMC. Ob tem dvojem je pravzaprav vseeno, kakšen je procesor, kajti računalnik bo v vsakem primeru počasen, pa še prostora za podatke bo zmanjkalo v nekaj dneh, največ tednih. Podobno težave imajo tudi vse izhodišče različice tablice Surface Go.

Če sodimo po poročanju portala Windows Central, bo tudi tokrat enako. Osnovna konfiguracija naj bi znova zajemala zgolj 4 GB delovnega pomnilnika in 64 GB eMMC, šele naslednja, za 150 dolarjev oz. evrov več, bi prinesla 8 GB pomnilnika in 128 GB pravega diska SSD, za še dodatnih 200 (!) enot v eni od omenjenih valut, pa bo kupec dobil 256 GB SSD-ja. Procesor naj bi bil sicer znova Intelov Core i5, tokrat enajste namesto desete generacije, torej ne ravno najnovejši, s čimer pa ni nič narobe, če to prispeva k bolj dostopni ceni. Ostalo, vključno z ohišjem in 12,4-palčnim zaslonom naj bi ostalo enako. Vsekakor bi si želeli nekoliko višje ločljivosti zaslona 1534 x 1024 in pa, skoraj najbolj od vsega, osvetljene tipkovnice, kajti to je bila z vidika samega izdelka, če odmislimo ceno, zagotovo daleč največja pomanjkljivost.

Resnici na ljubo so Surface Laptop Go 2 in ostali Microsoftovi nišni prenosniki ali tablične dvoživke dokaj nepomembni izdelki, razen v enem vidiku, ta pa bi moral korporacijo še kako zanimati in skrbeti. S podhranjenimi različicami, namenjenimi zgolj in izključno oglaševanju nizke vstopne cene, in nad njimi precej dražjimi dejansko uporabnimi izvedenkami, dajejo ostalim proizvajalcem dvoje sporočil. Najprej, da je povsem OK ponujati računalnike, ki zelo očitno ne bodo kos zadovoljivo nalogi poganjanja operacijskega sistema Windows in programov zanj. Če kdo, bi moral ravno razvijalec tega sistema vedeti, kakšni PC-ji so primerni, in paziti, da manj zmogljivih ni v ponudbi. In kot drugo, Microsoft legitimira tudi mastne marže za dodaten pomnilnik in več diska. S poslovnega vidika verjetno razumljivo, a tudi ozkogledno.

Naslovna fotografija: Microsoft

• 
  Digitalne inovacije za boljše življenje – junij 2026
• 
  Skeletorju vedno uspe ukrasti pozornost
• 
  Po toči nima smisla zvoniti
• 
  Preprosto omreževanje brez velikih naložb
• 
  Renault 4 Iconic: S Katro do Malinske in nazaj brez postanka za polnjenje

The post Če kdo, bi moral Microsoft vedeti, da je 4 GB pomnilnika in 64 GB diska premalo za operacijski sistem Windows appeared first on Tehnozvezdje.

Poleg vgradnje novejših komponent je primerjavi s predhodnikom Surface Pro 7+ še največ razlik v zdaj zaobljenih namesto ravnih poševnih robovih, zdajšnji tankosti in v manj bohotnih vrzelih okoli zaslona. Čeprav mi je oblika všeč, mnogo manj me navdušuje teža naprave (891 g), bo marsikdo razdvojen. Ne sluha ne duha ni oblikovalskega trenda ravnih odsekanih robov tabličnih računalnikov, ki ga je začel Apple in ga zdaj postopoma sprejemajo še drugi izdelovalci. Surface Pro 8 sicer popolnoma ne sodi v to kategorijo, prej med prenosne računalnike brez fiksno vgrajene tipkovnice in z na dotik občutljivim zaslonom, toda nekateri ga bodo videli kot takšnega. Sploh ker v kompletu ni odstranljive tipkovnice, ki le še dvigne skupen strošek, saj je brez veliko manj uporaben.

Oblikovna prenova

Reže za hlajenje, še vedno gre namreč za napravo s procesorji Intel, so skoraj po vsem obodu naprav, razen na spodnjem robu, kjer je nogo, ki drži napravo v pokončnem položaju. Podnjo se skrivajo vratca za dostop do polnilnika. Preprosto ga je zamenjati z večje, a ni ležišča za dodatnega, tako da zamenjava samodejno zahteva ponovno namestitev sistema. Ne ravno postopek, ki bi se ga vsakdo lotil z navdušujočim veseljem. Noga se skupaj z mehko tipkovnico odlično izkaže med uporabo na ravni površini, manj v naročju, kjer vse skupaj še najbolj opisuje beseda »štorasto«

Z »tekstilom« oblečena tipkovnica je osvetljena in nudi z velikimi tipkami in primernim razmikom udobno tipkanje. Hkrati služi še kot zaščitni ovitek zaslona. Ravno tako boste na njej našli solidno odzivno sledilno ploščico, ki pa je morda za sodobne standarde nekoliko premajhna. Na »tablični« del tipkovnico držijo magneti in tam, kjer se zloži, da je kot za tipkanje primernejši, so našli odlično mesto za varno hrambo elektronskega pisala. Celovitosti torej ne moremo oporekati, a kot sem dejal, tako pisalo kot tipkovnica bi morala biti priložena brez dodatnega plačevanja. Uporabljeni material ovitka-tipkovnice mi je sicer všeč, malce manj, ko pomislim, kako bo videti po letu ali dveh uporabe, saj verjetno čiščenje ni enako preprosto, kot če bi bila plastična in popolnoma gladka.

Odličen zaslon in zmogljiv procesor

Računalniki Surface Pro izstopajo v zaslonskem razmerju 3:2. Nudi več površine po navpično osi, kar je prednost pri večini opravil. Izjema je predvajanje videa zaradi črnih pasov nad in pod površino z aktivnim prikazom. 33-centimetrski (13-palčni) na dotike občutljiv zaslon je dovolj svetel (467 cd/m2) za uporabo v prostoru, malo manj na prostem, nudi razločljivost 2880 x 1920 svetlobnih pik in 120-herčno osveževanje. Tolikšno ni ravno pogosto v poslovnih računalnikih, prej igričarskih, kamor Surface Pro 8 zagotovo ne sodi, zato je privzeto nastavljeno 60-herčno. Ko želite bolj gladek prikaz, lahko nastavitev spremenite na račun krajše življenjske dobe baterije, kajti dinamično prilagajanje naj bi delovalo šele po nadgradnji programske opreme enkrat letos. Čeprav se Microsoft (še) ni odločil za zaslonsko tehnologijo OLED in vztraja pri tehnologiji LCD, je zaslon sposoben prikazati 103 % barvnega razpona sRGB, kar veliko pove tudi o natančnem prikazu barv in napravo naredi primerno za ustvarjalce digitalnih vsebin.

Izbor procesorjev ni nikakršno presenečenje, glede na dejstvo, da je bil računalnik predstavljen lani. Izbirate lahko med Intel i5 ali i7 11. generacije, kar praktično pomeni tudi nekoliko boljše grafične zmogljivosti (Intel Iris Xe). Kako torej, da je Surface primeren za ustvarjalce, kajti ti potrebujejo veliko večje zmogljivosti, kot jo nudi integrirana grafika. Razlog je preprost. Microsoft je namreč dodal podporo za vmesnik Thundebold 4, kar praktično pomeni med drugim možnost priklopa zunanje grafične enote. Posledično ni več priključka USB tipa A niti bralnika pomnilniških kartic, ostajata pa samosvoj priključek za polnjenje in avdio priključek za slušalke. Pretirane raznovrstnosti priključkov tozadevno torej ni. Velikost pomnilnika je prav tako različna in odvisna od konfiguracije (in s tem cene), pri čemer zna biti manj stresno, da že ob nakupu naprave dobro razmislite, koliko ga potrebujete. Opcije za RAM so 8, 16 ali 32 GB in bliskoviti pomnilnik 128, 256, 512 ali 1 TB.

Vgrajene komponente, predvsem procesorji, neposredno kažejo na potrebo po aktivnem hlajenju. Skozi že omenjene reže topel zrak potiska ventilator, ki se zažene seveda po potrebi in zgolj tedaj, ko je procesor obremenjen. Med normalno pisarniško uporabo ali med uporabo za zabavne namene, skoraj nikoli.

Ostale komponente v mejah cenovnega razreda

Pri prenosnih napravah ni najbolj preprosto najti primerno ravnovesja, saj so zahteve nasprotujoče. Želite hitrost (visoke zmogljivosti) in hkrati čim daljšo življenjsko dobo baterije ob ne pretiranem segrevanju. Marsikaj je odvisno od oblike notranjosti, v oblikovanje katere je Microsoft vložil kar nekaj napora. Na to vsaj kaže podatek, da so nazivno termalno moč procesorja (TPD) iz 15 dvignili na 23 vatov v primerjavi z modelom Surface Pro 7. Tudi zaradi tega je Surface Pro 8 za do 50 % hitrejši.

Pomanjkanje raznovrstnih in številnih priključkov bo do nekje omilila podpora brezžičnih tehnologij Wi-Fi 6 in Bluetooth sicer različice 5.1. Po vzoru pravih tabličnih računalnikov sta tu še 5-milijonska sprednja kamera, ki bo v primerjavi z večini prenosnikov močno izboljšala kakovost video konferenc, in 13-milijonska zadnja, katere uporabnost v poslovne namene je do nekje pod vprašajem. Njen obstoj pa sicer ne moti. Še najmanj napredka je bilo storjenega na področji avtonomije. Baterija je s kapaciteto 51,5 W na ravni predhodnika. Microsoft sicer govori o 16. urah, a realneje je polovica časa oziroma odvisno od obremenjenosti komponent, povezavi in hitrosti osveževanja zaslona. Dva zvočnika vsak z močjo 2 W sodita v povprečje tistega, česar so sposobni iz sebe iztisniti tablični in ultra tanki prenosni računalniki.

HVALIMO:

• Procesorji Intel 11. generacije
• Osvežena sodobna oblika kakovostno narejenega ohišja
• Večji in kakovosten zaslon razmerja 3:2
• Podpora za vmesnik Thunderbolt 4

GRAJAMO:

• Še vedno visoka cena v primerjavo z enako zmogljivimi modeli drugih izdelovalcev
• Ni priključka USB tipa A
• Ovitek s tipkovnico in s pisalom kot dodatna opcija
• Dokaj velika teža za »tablico«
• Ni slovenskih znakov na tipkovnici!

The post Microsoft Surface Pro 8: konec čakanja na osveženo obliko, visoka cena ostaja! appeared first on Tehnozvezdje.

Glavnina novosti v Windows 11 je res prenova uporabniškega vmesnika. Opravilne vrstice, začetnega zaslona oz. menija Start, nastavitev, padajočih izbir in ostalega. Med drugim so po novem tipka Start in ikone v opravilni vrstici postavljene na sredino, se jih pa da vrniti nazaj na levo, če komu to bolj ustreza. Okna niso več povsem oglata, ampak imajo zaobljene robove. Poslovile so se »žive« ploščice, v začetnem zaslonu, ki se prikaže ob kliku na ikono Start, pa so zdaj zadnji odprti dokumenti in podobne zadeve. Vse skupaj dejansko deluje sveže in znova zanimivo, kajti videza Windows 10 smo se že rahlo naveličali.

Vzhičeni smo ob izidu Windows 11. Uporabniški vmesnik vas bo približal temu, kar imate radi, vam omogočil lažje delo in vas navdihnil za ustvarjanje. Windows 11 daje občutek spokojnosti in odprtosti, v njem se boste počutili kot doma,  

je novost v pripravljeni izjavi pospremil Panos Panay, ki je v Microsoftu odgovoren tako za Windows kot za naprave Surface. Med drugim sta prisotni dve res uporabni novosti. Mogoče je grupirati okna programov, da ostanejo »skupaj«, kot denimo dvojice aplikacij na Samsungovih telefonih. Ob priklapljanju prenosnika na monitor in vnovičnem odklapljanju pa si sistem zapomni velikost in postavitev oken na vsakem od dveh zaslonov in ju povrne v to stanje.

Kljub grafični osvežitvi pa nekateri stari elementi še naprej ostajajo, denimo Nadzorna plošča, celo z novimi ikonami. Opravilna vrstica je žal manj prilagodljiva kot prej, v sistemu je še precej nedoslednosti.

Druga večja sprememba je v tržnici s programi (aplikacijami) Microsoft Store, ki je prav tako vizualno prenovljena, v njej pa se bodo lahko pojavljali tudi programi za druge trgovine. Prihodnje leto tam pričakujemo še androidne aplikacije iz Amazonove tržnice, kajti te bo mogoče poganjati znotraj Windows 11. Toda ta obljubljena funkcionalnost je ena tistih, ki so ob izidu izpadle. Obljubljajo sicer še pohitritev, manjšo porabo baterije, izboljšave na igričarskem področju in večjo varnost, toda za doseganje slednjega so med drugim odrekli nadgradnjo mnogim računalnikom, starim komaj štiri ali pet let, z več kot dovolj zmogljivimi procesorji, da bi novi sistem poganjali brez težav.

Prvi uporabniki Windows 10 bodo lahko sistem nadgradili danes, nekateri v prihodnjih dneh in tednih, za določene pa bo na voljo šele v zimskih ali pomladnih mesecih prihodnjega leta. Microsoft se je tokrat odločil za pazljiv pristop, potem ko je pri prejšnjih podobnih izzivih imel težave. Vemo, da denimo Apple takoj omogoči prenos nadgradnje vsem uporabnikom, vendar je teh bistveno manj, kajti računalniki s sistemom MacOS imajo približno 5-odstotni tržni delež, skoraj vse ostalo pa zasedajo tisti s sistemom Windows.

Običajno se je pojavil kakšen obvod, kako do nadgradnje priti prej, preden jo preko Windows Update ponudi računalnik sam. Za zdaj se da do nadgradnje priti ob prijavi med »preizkuševalce sistema« (Windows Insider), česar večina verjetno ne bo storila. Na voljo je tudi že možnost izdelave namestitvenega medija za čisto namestitev oz. prenosa celotne »slike«, iz česar si lahko izdelate ključek USB ali DVD za namestitev oz. datoteko ISO navidezno pripnete kot nosilec in iz nje izvedete nameščanje sistema. Na istem naslovu je še Pomočnik za namestitev (Windows 11 Installation Assistant) in z njim naj bi bi bilo mogoče tudi preskočiti vrsto.

Uradno je treba imeti računalnik s procesorjem vsaj osme generacije Core (Intel) ali druge generacije Ryzen, podprti pa so še nekateri manj zmogljivi čipi Celeron, Pentium in podobni. Povsem mogoče je, da bo pri namiznem računalniku z AMD-jevim procesorjem treba v Biosu – sistemskih nastavitvah, ki jih ob zagonu računalnika prikličemo s pritiskanjem tipke Del ali F2 – najti postavko fTPM in jo vklopiti (Enable). Microsoft namreč zahteva modul za »varnost« druge generacije (Trusted Platform Module 2.0), ki je lahko privzeti izključen. Ali je posamezen PC po Microsoftovo primeren za namestitev Windows 11, je mogoče preveriti s programčkom Preverjanje ustreznosti stanja računalnika ali pa z odprtokodnim WhyNotWin11. Tudi na PC-je s starejšimi procesorji bo verjetno mogoče namestiti novo izdajo sistema, vsaj iz namestitvenega medija, vendar nato ni nujno, da bo deležna nadaljnjih posodobitev.

Windows 11 so znova brezplačna nadgradnja za uporabnike prejšnje generacije (torej Windows 10), ostajajo pa plačljiv operacijski sistem, če ga z ustrezno licenco ne dobite prednaloženega na novem računalniku. Od danes naj bi bili na voljo tudi novi modeli PC-jev z Windows 11. Kako pa bo dejansko s tem v Sloveniji, bomo šele videli, a glede na situacijo z dobavami bo verjetno izbira na žalost dokaj slaba.

The post Windows 11 je realnost, vsaj za nekatere izbrance appeared first on Tehnozvezdje.

V prihajajočem operacijskem sistemu Windows 11 bo poleg ostalih novosti povsem prenovljena tudi trgovina Microsoft Store. Bila naj bi bolj pregledna in predvsem uporabna, z večjo izbiro programov. Microsoft tudi spreminja politiko provizij, saj te ohranja le še za igre, pri ostalih nakupih pa bo razvijalcem pustil celoten znesek in tudi dovoljeval uporabo alternativnih plačilnih metod.

Dodaten korak pa je odprtje trgovine za namestitve drugih trgovin. »Amazon in Epic Games bosta v prihodnjih mesecih vključila aplikaciji za svoji tržnici v trgovino Microsoft Store, veselimo pa se še kakšnega drugega ponudnika,« so zapisali v Microsoftu.

To v bistvu pomeni, da Amazonove aplikacije ali programa Epic Games Launcher ne bo treba iskati na spletu in lastnoročno prenašati ter nameščati, temveč ju bo mogoče najti v Microsoftovi tržnici ter namestiti »z enim klikom«. Za nekatere bi bilo še bolje, če bi lahko igre in aplikacije iz omenjenih trgovin našli in nameščali kar znotraj Microsoftove, pri čemer pa bi seveda morali rešiti vpisovanje v ustrezne uporabniške račune. Na tak način naj bi bile v Windows 11 na voljo androidne aplikacije, saj jih bodo s pomočjo Amazonove tržnice vnesli v Microsoftovo.

Windows 11 sicer »izidejo« 5. oktobra, torej prihodnji torek. Toda takoj ne bodo na voljo za vse uporabnike Windows 10, četudi njihovi računalniki izpolnjujejo (dokaj stroge) zahteve glede strojne opreme. Microsoft namreč načrtuje postopno ponujanje nadgradenj prek sistema Windows Update, zato bodo nekateri prehoda na enajstico deležni šele pozimi ali pomladi prihodnje leto.

The post Trgovina Microsoft Store se odpira za Amazon, Epic in druge konkurente appeared first on Tehnozvezdje.

Windows 11 bo v obdobju, ko imajo osebni računalniki v naših življenjih še pomembnejšo nalogo kot kdaj koli prej, okrepil storilnost in navdihnil ustvarjalnost.

11 ključnih prednosti nove izdaje sistema Windows:

1. Novi, sodobni, sveži, jasni in čudoviti videz in zvoki, ki prinašajo občutek umirjenosti in preprostosti.

2. Z menijem Start ste vi in vaše vsebine v središču. Start uporablja zmogljivost oblaka in storitev Microsoft 365, da prikaže zadnje datoteke, ne glede na to, na kateri napravi ste si jih ogledali.

3. Postavitve Snap Layouts, Snap Groups in Desktops nudijo še zmogljivejšo večopravilnost in vam optimizirajo zaslonski prostor.

4. Klepet v rešitvi Microsoft Teams, integriran v namizje, nudi hitrejši način za povezovanje z ljudmi, ki so vam blizu.

5. Pripomočki Widgets, nov personaliziran vir, ki ga poganja umetna inteligenca, zagotavlja hitrejši dostop do informacij, ki so za vas pomembne, z vrhunsko zmogljivostjo, hitrostjo in storilnostjo brskalnika Microsoft Edge pa na spletu postorite več.

6. Windows 11 prinaša najboljšo igralno izkušnjo na sistemu Windows in odklene celoten potencial strojne opreme vašega sistema s tehnologijami, kot so DirectX12 Ultimate, DirectStorage in Auto HDR.

7. Windows 11 prihaja z novo Trgovino Microsoft, razvito na novo in s povsem novim videzom, ki na eni zaupanja vredni lokaciji olajša iskanje in odkrivanje priljubljenih aplikacij, iger, oddaj in filmov.

8. Windows 11 je najbolj vključujoče zasnovana različica sistema Windows z novimi izboljšavami za uporabnike s posebnimi potrebami, ki so bile razvite za in s pomočjo uporabnikov s posebnimi potrebami.

9. Windows 11 odklepa nove priložnosti za razvijalce in ustvarjalce. Microsoft odpira Trgovino, da bi več razvijalcem in neodvisnim ponudnikom programske opreme omogočil, da svoje aplikacije vključijo v Trgovino. Prav tako je izboljšal razvoj izvornih in spletnih aplikacij z novimi razvojnimi orodji ter olajšal osvežitev videza in občutka v vseh vaših aplikacijah.

10. Windows 11 je optimiziran za hitrost, učinkovitost in izboljšano izkušnjo ob uporabi dotika, digitalnega pisala in glasovnega vnosa.

11. Windows 11 je operacijski sistem za hibridno delo z novimi izkušnjami, ki delujejo tako, kot delate vi. Zasnovane so za varnost, IT-oddelki pa jih lahko preprosto uvedejo in upravljajo.

Postopna in premišljena uvedba brezplačne nadgradnje na Windows 11

Brezplačna nadgradnja na Windows 11 bo na voljo od 5. oktobra in bo zaradi poudarka na kakovosti potekala postopno in premišljeno. Microsoft želi zagotoviti najboljšo možno izkušnjo nadgradnje, kar pomeni, da bo najprej ponujena novim napravam, ki izpolnjujejo pogoje. Nadgradnja bo nato postopoma na voljo drugim napravam na temelju modelov, ki vključujejo podatke o primernosti strojne opreme, zanesljivosti delovanja in starosti naprave ter druge dejavnike, ki vplivajo na izkušnjo nadgradnje. Microsoft pričakuje, da bo vsem napravam, ki izpolnjujejo pogoje, brezplačna nadgradnja na operacijski sistem Windows 11 ponujena do sredine leta 2022. Če imate osebni računalnik Windows 10, ki izpolnjuje pogoje, vas bo funkcija Windows Update obvestila, ko bo nadgradnja na voljo. Prav tako lahko preverite, če je sistem Windows 11 na voljo za vašo napravo v Nastavitvah, kjer v razdelku Windows Update izberete Preveri in pogledate, ali so na voljo posodobitve.

Združljivost vašega osebnega računalnika z operacijskim sistemom Windows 11 lahko preverite z aplikacijo PC Health Check, ki je na voljo tukaj.

The post Windows 11 bo na voljo 5. oktobra appeared first on Tehnozvezdje.