Ob stabilnejših brezžičnih povezavah in podpori več sočasno povezanih naprav je bistvo novega standarda 801.11be hitrejši prenos podatkov vse tja do (bruto) hitrosti 40 gigabitov na sekundo. Kako velik je preskok, pove dejstvo, da standard WiFi 5 podpira 1,3 in WiFi 6 10 do 12 gigabitov na sekundo. Čeprav to pomeni tudi hitrejši prenos podatkov med v omrežje priključenimi napravami, se nihče zgolj zaradi tega ne bo odločil za nakup novega brezžičnega usmerjevalnika. Hitrost prenosa v omrežju mora biti usklajena s hitrostjo povezave v internet. In to je prva, po mojem mnenju največja ovira, zakaj se z nadgradnjo ne mudi!

Operaterji ne nudijo niti približno tolikšne hitrosti, in če bi jo, bi bil priključek drag kot žafran. Več od enega gigabita na dom ne moreš dobiti, pa še ta hitrost je odvisna od infrastrukture. Gledano skozi takšno prizmo, je za večino gospodinjstev WiFi 5 vrh glave in je nadgradnja smiselna zaradi drugih razlogov, ne izključno za hitrejši dostop v internet. Z njim imamo pri nas že dolgo križe in težave. Pogled v ponudbo operaterjev še vedno razkriva diskrepanco med samostojnimi in združenimi paketi komunikacijskih storitev. Cena samostojnih je nesorazmerna, in operaterji že vrsto let kljub rednim podražitvam za evo ali dva nočejo niti slišati, da bi prilagodili hitrosti »novim časom«. Čemu bi torej nadgradil domače omrežje, ako »pipica« v svet prepusti v najboljšem primeru en gigabit (in še to zgolj nekaterim)?

Naslednja ovira so naprave, ki jih povezuješ v domače omrežje. Če so starejše od leta 2024 ali ne sodijo v kategorijo najbolj zmogljivih, potem je velika verjetnost, da ne podpirajo novega brezžičnega standarda. In če ga ne, potem nimaš nič od njega!

Še tretja ovira je. Brez težav boš našel brezžični usmerjevalnik s podporo za WiFi 7 cenejšega od 100 evrov. Tu je smiselno biti pozoren na manjšo podrobnost, ki veliko spremeni. Če ne podpira 6-gigaherčnega pasu, so njegove sposobnosti okrnjene, saj ne podpira sočasnega pošiljanja podatkov preko 5 in 6 gigaherčnih (tehnika MLO) in širših kanalov, kar je bistveno za velike prenosne hitrosti. Uporaba obeh višjih frekvenčnih območij je obenem temelj stabilnejših brezžičnih povezav.

Na vrat in nos nima smisla prenavljati v omrežje, razen v primeru, da načrtujete prenovo. V tem primeru bi se sam odločil za novejši standard, četudi je usmerjevalnik morda dražji. Usmerjevalniki s podporo novemu standardu so na trgu že leto in pol, in v tem času so že preboleli otroške bolezni.

The post Kaj mi pomaga »avtocesta«, če do nje vodi ozek »kolovoz«? appeared first on Tehnozvezdje.