Bistvo Googlovega sistema so njegove aplikacije in aplikacije tretjih ponudnikov, česar večina ur z dolgo avtonomijo ne omogoča. Po drugi strani pa so nam zagotavljali, da kombinacija zmogljivosti in odprtosti zahteva davek pri avtonomiji. Nič več. Po zaslugi Xiaomija mi Samsung, edini pravi igralec na trgu naprav s sistemom WearOS, ne bo mogel več prodajati zgodbic, da je v najboljšem primeru dvodnevna avtonomija »odlična«!

Watch 5 je na videz zelo lepo oblikovana, a vrag se skriva v podrobnostih. Oziroma tokrat v dokaj generični obliki brez subtilnih oblikovalskih prijemov, ki bi jo dvignili nad golo povprečje. Zdi se mi primernejša za vse, ki imate do ur konservativen in ne avantgarden pogled! Če me je kaj zmotilo, potem je to pašček. Natančneje material, iz katerega je. Zdel se mi je predebel in pretrd. Čeprav z robovi ravno ne reže v kožo, ne ponuja najbolj udobnega nošenja. Pašček je tako prvo, kar bi zamenjal, če bi to bila moja ura. Še dobro, da sta oprimka standardna.

Če me je kaj posebej navdušilo, potem je to zagotovo zaslon. Večji je, kot sem ga vajen pri urah s približno tolikšnim premerom, in dovolj svetel, čeravno ima Huawei Watch GT 6 Pro še svetlejšega, da s čitljivostjo na prostem nisem imel nikakršnih težav. Razen morda v primeru, ko sem zajadral na zaslon z nadpovprečno veliko besedila in posledično manjšo pisavo. Ker moj vid ne sodi več v kategorijo 20/20, sem se v teh redkih primerih pač bolj potrudil.

Nisem pretirano navdušen nad upravljanjem s prstnimi gestami (dotik palca in kazalca ter tresenje in vrtenje zapestja). Prepozna jih elektromiografsko tipalo (EMG), ki zaznava aktivnost mišic in živcev. Dovolj mi je upravljanje prek na dotik občutljivega zaslona, spodnje tipke za hiter dostop do športnih načinov in zelo uporabne vrteče krone. Edino s polnilnim obročkom nisem najbolj navdušen. Po moje bi naprave tega cenovnega segmenta morale podpirati brezžično polnjenje in se ne zanašati na dva majhna kovinska kontakta. Čeprav magnetni privlek do neke mere pomaga najti pravilen položaj.

Razlog dolge avtonomije ni le večja baterija z desetodstotno vsebnostjo silicija. Skriva se v uporabi soprocesorja, ki prevzame manj zahtevna opravila. Teh pa je kajpak večina. Zato da brskaš po menijih, sprejemaš obvestila s povezanega telefona in podobno, nadvse hiter Snapdragon ni nujno potreben. Tu je še varčni način. Ko ga izbereš, gre sistem WearOS v »zimsko hibernacijo«. Hkrati prenehajo delovati Googlove in druge aplikacije, kajti »štafeto« takrat prevzame Xiaomijev sistem Vela. Še vedno so na voljo osnovne funkcije in sledenje zdravju, a vedeti morate, da preklop nazaj na polno delovanje vključuje ponovni zagon ure.

Kot se za sodobno uro spodobi, je, če odmislimo snemalnik elektrokardiograma, primerno opremljena z načini sledenja zdravju. Dodali so celo funkcijo, ki v minuti preveri glavne kazalnike oziroma te kombinira s stalnimi meritvami, da oceni stanje telesa. Že omenjeno tipalo EMG pa poskrbi za oceno aktivnosti mišic, kar naj bi pomagalo natančneje določiti čas za regeneracijo po zahtevnejši vadbi. Nisem opazil večjega odstopanja pri natančnosti merjenja nasičenosti kisika v krvi in srčnega utripa v mirovanju in med vadbo, je pa zagotovo spremljanje spanja natančnejše od dosedanjih generacij Xiaomijevih ur. Predvsem pri razločevanju rahlega, globokega in spanja REM.

Na področju beleženja športa so nadgradili algoritme za tek, kolesarjenje in pohodništvo. V primerjavi z drugimi urami, ki jih občasno nosim, nisem opazil večjega odstopanja pri merjenju srčnega utripa v obliki grafikona in zaznavi hitrih sprememb. Česa podobnega ne morem reči za satelitsko sledenje. Na moji standardni poti zabeležena sled ure Watch 5 močneje odstopa od sledi, ki so jih zabeležile druge ure. Razvidno na zgornjih primerjavah. Ravno tako malce moti, da je ura razdaljo teka dvakrat zabeležila za moj okus preveč različno. Razlika dvesto metrov na slabih osmih kilometrih sicer ni velika, a zadnje čase opažam zelo konsistentne meritve drugih ur.

V večini zmogljivosti je Watch 5 povprečna. Z izjemo avtonomije, pri čemer ne mislim na trajanje baterije v varčevalnem načinu, ko so nekatere funkcije izklopljene. Ura je pet dni bila povezana s telefonom, prikazovala obvestila, stalno merila telesne kazalnike in spanje ter enkrat zabeležila uro dolg tek, pa baterija še vedno ni odpovedala poslušnosti. Če ne pretiravaš, šest dni ni misija nemogoče.

HVALIMO:

• Kakovostna izdelava
• Gladko delovanje
• Dolga avtonomija
• Dober zaslon
• Bogat nabor funkcij

GRAJAMO:

• Nima snemalnika EKG in ne zazna HRV
• Samo ena velikost (za marsikoga prevelika)
• Ne najbolj udoben pašček
• Ni brezžičnega polnjenja

The post KRATKI TEST Xiaomi Watch 5: Prepričljiv dokaz, da je daljša avtonomija še kako mogoča appeared first on Tehnozvezdje.

Za naskokom najbolj zanimiv je električni skiro šeste generacije Xiaomi Scooter 6 Ultra. V marsičem je drugačen od prvih električnih prevoznikov, s katerimi si je kitajsko podjetje ustvarilo ugled in jih od leta 2017 po vsem svetu prodalo več kot sedem milijonov.

Kanarček, ki gre povsod!

Skiroji so se od modela Mi365, ki jih še vedno vidite na naših cestah, močno spremenili. Postali so večji, varnejši in zmogljivejši ter tokrat celo kričeče barve. Model Ultra je namreč rumen in hkrati obut v višje in širše terenske pnevmatike, ki obljubljajo možnost vožnje praktično po vsakem terenu. Kajpada sem zadevo že na hitro preizkusil in lahko rečem naslednje. Vozi povsod, dvojno vzmetenje lepo blaži luknje, le hud klanec mu povzroča težave. 1200 vatov največje kratkotrajne moči v tem primeru ne zadošča. Če se želite s skirojem voziti čez drn in strn , potem mora imeti ta dva še nekoliko močnejša motorja. Po enega spredaj in zadaj, kar bo verjetno naslednja Xiaomijeva poteza. Pod pogojem, da bodo vztrajali na trgu prevoznikov za vse podlage. Zasnova je dobra. Ob 12-palčnih pnevmatikah z izrazitejšim profilom širine 8 centimetrov so nanj obesili dvojno vzmetenje, diskovne zavore spredaj in zadaj ter sistem za preprečevanje zdrsa zadnjega pogonskega kolesa in zavore ABS. Vse to ne more biti poceni. Trenutno najbolj zmogljiv Xiaomijev električni skiro stane 999 evrov.

Kljub Googlu opazen skok v avtonomiji

Xiaomi je rahlo spremenil estetiko pametne ure Watch 5, ki je videti elegantnejša in prestižnejša. Zaenkrat ni videti, da so ji močno spremenili zmogljivosti, z izjemo avtonomije. Baterija z anodo iz silicija in ogljika kapacitete 930 miliamperskih ur naj bi uro z Googlovim sistemom WearOS poganjala tja do šest dni. Zagotovo podatek, ki kliče, da ga preverim v praksi. Športne in zdravstvene funkcije ostajajo znane, so pa očitno tokrat večji poudarek dali spremljanju srčnega utripa, nasičenosti kisika v krvi, analizi spanja in merjenju stresa. Nova ura uvaja še kretnje. Na primer dotik palca in kazalca za sprejem klica. Za to uro boste odšteli 329 evrov.

Xiaomi s svojim sledilnikom

Ko so drugi večji izdelovalci telefonov svojega že naredili, je to zdaj storil še Xiaomi. Gre za, po eni strani dokaj preprosto in po drugi zelo uporabno napravico, ki jo nekam damo in nato upamo, da je nikdar res ne bomo potrebovali. Xiaomi TAG ni pretirano velik in z 10 grami tudi ne težak. S telefonom se poveže prek vmesnika Bluetooth. Če ste v njegovem radijskem dosegu, se oglasi z zvokom, drugače pa lahko njegovo zadnje znano mesto preverite v aplikaciji. Možnost, da boste našli izgubljeno, poveča podpora Googlovih storitev Android Find Hub in Applove Find My. Sledilnik, eni mu pravite lokator, stane 19 evrov.

Nad njo bodo navdušeni imetniki iPhonov

Uporabniki Applovih telefonov zelo dobro vedo, kako težko jim pade, ko sredi dneva ugotovijo, da je kazalec stanja baterije blizu oznake prazna. Dodatna baterija je nujen dodatek. Toliko bolje, če je majhna, lahka, se magnetno pritrdi na hrbtno ploščo telefona in tega brezžično napolni. Xiaomijeva tanka baterija je debela šest milimetrov in tehta manj kot 100 gramov, a ima vseeno kapaciteto 5000 miliamperskih ur ob 15-vatni moči izhodnega toka. Ni svetovna rekorderka, vendar zadošča za enkratno polnjenje telefona in sočasno prek kabla še kakšne manjše naprave. Tolikšna kapaciteta v majhnem ohišju je mogoča zaradi 16-odstotne vsebnosti silicija in ogljika v anodi baterije. Dobra lastnost je še cena. 64 evrov za srebrno ali črno in 69 evrov za ekskluzivno oranžno barvo se mi ne zdi pretirano.

Pričakovana evolucija slušalk

Praktično vsi izdelovalci vsako leto naredijo nov model brezžičnih slušalk oziroma ušesnih čepkov. Napredek tako ni skokovit, temveč umirjen. Še nekoliko boljše aktivno dušenje hrupa do 55 decibelov, popravki zvočnih gonilnikov, tokrat so trije, da ustvarijo čim bolj globoke nizke tone, daljša avtonomija ter nove funkcije. Tokrat je ta simulacija prostorskega zvoka. Slušalke zaznajo premikanje glave in zvočni signal prilagodijo tako, da se za poslušalca smer, od koder prihaja zvok, ne spremeni. Za slušalke Redmi Buds 8 Pro prosijo 79 evrov. Tudi to se mi ne zdi preveč. Še posebej ne v primerjavi s cenami najboljših tovrstnih slušalk na trgu, ki so pogosto vsaj še enkrat višje. To pa hkrati pomeni, da sodijo nekje v srednji zmogljivostni razred.

The post Skiro najbolj pade v oko, a tudi ostali niso ravno za odmet appeared first on Tehnozvezdje.

Google je torej napovedal združitev »urarskih« operacijskih sistemov WearOS in Tizen. Iz tega, kar je podjetje izpostavilo, tudi lahko hitro najdemo motivacijo za partnerstvo s korejskim podjetjem. Obljubljajo namreč, da bodo dosegli za 30 odstotkov bolj gladko delovanje na najnovejših procesorjih (kateri to so, ne vemo) in precej manjšo porabo baterije. S tem bodo ure lahko konstantno merile srčni utrip brez pretiranega vpliva na avtonomijo, kar seveda mnoge druge platforme brez večjih težav omogočajo. Upamo tudi na podobno izboljšavo med merjenjem vadbe.

Prihajajo tudi spremembe v uporabniškem vmesniku, zanj bo sicer osnova zdajšnji WearOS, bodo pa proizvajalci ur imeli možnost do določene mere prilagajati grafično podobo. Med drugim bo mogoče hitreje preklapljati med zadnjimi odprtimi aplikacijami. Razvijalcem bodo na voljo enotni programski vmesniki za programiranje aplikacij. »Upamo, da bo nova platforma spodbudila razvoj aplikacij in da bo njihovo število močno povečalo,« so zapisali v Samsungu. Novi oz. združeni sistem bo še naprej na voljo tudi ostalim proizvajalcem, tako da lahko hkrati z novimi urami Galaxy Watch in Fitbit, pa morda še Pixel Watch, pričakujemo naslednje modele podjetij, kot sta Fossil in Mobvoi (TicWatch).

Ali bodo obstoječe ure z WearOS deležne posodobitve na združeno platformo in aplikacij zanjo, je ta čas še neznanka. Samsungove bodo prejkoslej ostale na sistemu Tizen, napoveduje pa proizvajalec zanje kljub vsemu tri leta posodobitev.

Namen vsega skupaj je jasen – znova poskusiti zamajati Applovo prevlado na področju pametnih ur. Ta je pravzaprav impresivna, glede na to, da Apple Watch deluje zgolj v povezavi s telefoni iPhone, z androidnimi ne, zaradi česar že v osnovi odpade vsaj tri četrtine potencialnih uporabnikov. Toda tiste, ki Apple Watch ne morejo ali nočejo uporabljati, prej kot prav pametne ure prepričajo športne s pametnimi zametki (Garmin, Polar, Suunto) ali nekaj vmesnega (Huawei, Xiaomi). Zagotovo pa pravega uspeha ne bo brez ustrezne strojne opreme, še posebej zmogljivih in učinkovitih procesorjev, za kar bo verjetno prav tako moral poskrbeti Samsung.

The post Google s pridruženim Fitbitom in Samsung družno nad Apple Watch appeared first on Tehnozvezdje.

Apple proda daleč največ pametnih ur, uporabniki pa so sprejeli, da jo je treba polniti najkasneje vsak drug dan. Na strani Androida pa voda niti približno ne teče na Googlov mlin. Samsung in Huawei sta namreč svoje ure opremila z lastnimi procesorji in sistemi, da sta dosegla daljšo avtonomijo. Prav tako se za Googlov sistem, s tem pa tudi za procesorje Snapdragon, ni odločil noben resen izdelovalec športnih ur. Bolj kot število pametnih funkcij in dodatnih aplikacij so jim pomembnejše športne funkcije in pa trajanje baterije. Zato sem pred časom zapisal, da je odločitev za sodelovanje z Googlom briljantna ideja ali pa pogodba s hudičem. Po dveh mesecih odgovora nimam, priznam pa, da me je pametna ura Suunto 7 vseeno bolj pozitivno kot negativno presenetila.

Pričakovane zmogljivosti na pametnem delu

Kdor je imel v roki uro z Googlovim sistemom, ta ve, kaj mu omogoča. Cel kup stvari, od podrobnejšega sporočilnega sistema, preko upravljanja s predvajanjem glasbe ali video posnetkov, boljšo integracijo z napravami zabavne elektronike in tako naprej. Skoraj vse, kar vam sicer ponuja pametni telefon s sistemom Android. Vendar ravno zato, ker je večinoma ves čas pri roki, lahko mirno živimo tudi, če ura tega ne zna. Najbolj zanimiva zadeva, plačilni sistem Google Pay, pa v Sloveniji ne deluje in zelo verjetno še dolgo ne bo.

Na uri imate lahko glasbene datoteke, vendar za poslušanje potrebujete še brezžične slušalke. Morda se bo nekaterim zdelo uporabno upravljanje predvajanja glasbe na zaslonu ure, drugim bo to nepotrebno, saj to počnejo na zaslonu telefona ali govorno z ukazi pametnemu zvočniku. Ura nima zvočnika (ima pa mikrofon), zato ne more sprejeti klica. Vsaj ne na pričakovan način. Na zaslonu lahko klic zavrnete ali sprejmete, vendar se v tem primeru klic vzpostavi na telefonu. A ni potem vsaj v primeru sprejetja klica vseeno, če ga takoj vzamete v roke. Sporočila in klice sicer prikazuje tudi športna ura Suunto 9. Čeprav gre za preprosta obvestila, na katera ni mogoče z ure odgovarjati, je za nekatere to čisto dovolj.

Od vseh sistemom za pametne ure se mi zdi WearOS še najmanj oblikovno dovršen in prijazen za rabo. Menijski sistem je po vzoru Androida, »kot je ta nekoč bil«, malce konfuzen. Kar nekaj časa sem namreč potreboval za iskanje funkcije stalnega beleženja srčnega utripa, saj se nekomu ni zdelo pametno razumljivo je imenovati in postaviti na logično mesto v meniju. Da ne omenjan treh aplikacij, ki so potrebne. Najprej WearOS, ki poveže uro in telefon, prek te pa tudi na uro prenašate glasbene datoteke, izbirate obvestila ali spreminjate številčnice. Potem pride na vrsto Google Fit, v katero se pretakajo podatki o korakih, kalorijah in srčnem utripu, pa tudi zabeležene dejavnosti, čeprav zadnje ni niti približno na uporabni ravni. Na koncu pa potrebujete še aplikacijo Suunto, kamor pa gredo, vsaj za enkrat, izključno podatki o dejavnostih. Na srečo, ko je zadeva postavljena, deluje stabilno in pričakovano dobro.

Pametni del ure Suunto 7 je narejen sicer dobro, čeprav ne najbolj intuitivno in uporabniku prijazno, na voljo je ogromno možnosti, mnogo več kot na drugih pametnih urah, vprašanje pa je, ali to potrebujete, saj gre večinoma za podvojene funkcije pametnega telefona. Ure je oziroma mora biti povezana v brezžično omrežje Wi-Fi, zato lahko deluje dokaj samostojno, če je telefon blizu ali pa ga ni. Z zmogljivostjo ni nikakršnih težav, procesor Snapdragon je celo predimenzioniran, to pa se pozna v ne najboljši energijski učinkovitosti.

Čedna in udobna

Se pa vidi, da je uro oblikovalo podjetje, katerega specialnost so športne ure. Zaslon sicer ni zaščiten s safirnim steklom, ima podobno zaščito kot pametni telefoni, zato pa je robustno narejeno ohišje, luneta in gumbi. Ti so štirje, edini na levi strani je namreč namenjen dostopu do funkcij operacijskega sistema. Nekoliko mi je odveč, saj bi lahko njegovo nalogo preprosto prevzel zaslon občutljiv na dotik in bi zato ura imela le tri. Sicer pa so gumbi dovolj veliki tudi za uporabo z rokavicami in imajo dovoljšni hod ter trdnost, da je neželen pritisk manj verjeten. Zaslon je OLED z lepo sliko visoke ločljivosti živih barv, solidno, čeprav ne najbolje, čitljiv tudi pod močno sončno svetlobo. V takšnih razmerah pa je razlika v čitljivosti zaslona športne ure Suunto 9, ki ima zaslon refleksivnega tipa.

Ohišje ure, ki je malce tanjše od ohišja modela Suunto 9, se lepo nadaljuje v udoben silikonski pašček, ki uro trdno ohrani na zapestju, kar vpliva na natančnost optičnega tipala srčnega utripa. 

Športni del ima nekaj slabosti, a lahko Suunto vse hitro odpravi!

Za razumevanje zasnove morate vedeti, da je Suunto 7 pametna ura s sistemom WearOS, na katerega je Suunto dodal svoj del za beleženje športnih aktivnosti kot privzeto aplikacijo, ki je ne morete odstraniti. Dodal bi, da je glavi in najboljši del te ure. Iz načina delovanja pa so tudi razumljivejše omejitve in nekatere pomanjkljivosti.

Če pogledamo najprej porabo energije. Ura je zdržala tudi dva dneva (48) ur, v tem času pa je bila zabeležena ena dejavnost v trajanju pol druge ure. Sporočil s telefona je bilo malo, zaslon pa večinoma ugasnjen. Če ni tako, bodisi je sporočil veliko ali pa na zaslonu ves čas nekaj počnete, potem bo baterija prazna veliko prej, a pri kolikor toliko normalni uporabi bo zdržala od večera do večera (24 ur). Bolj pereča se mi zdi poraba med beleženjem aktivnosti. Med tekom, hojo in gorništvo, ko je zaslon prižgan dlje časa, delujejo pa tudi sprejemnik GPS in druga tipala, znaša 10 do 15 odstotkov na uro. 6 do 9 ur bo sicer večini zadoščalo, na Triglav prek Rudnega polja pa se raje ne podajte, brez dodatne baterije v nahrbtniku. Poraba energije ni tako slaba, kot sem mislil, da bo in ne predstavlja večjega problema, če ste disciplinirani in baterijo redno vsak dan polnite.

V aplikacijo Suunto na uri vstopite s pritiskom na zgornji desni gumb, nato pa izberete dejavnost, ali spreminjate nastavitve, podobno kot to sicer počnete v sistemu drugih ur tega izdelovalca. Velika prednost pa so zemljevidi, natančneje Googlove topografske karte. Da pa funkcija deluje kot mora, je treba na pomnilnik ure prenesti področje, za delovanje, ko ura ni povezana v internet. Prenos steče samodejno, ko je priključena v domače brezžično omrežje in je baterija dovolj polna – še bolje, je postavljena na polnilec. Prenese se področje površine 61 x 61 km, kar je dovolj za večino vadb, razen morda kolesarjenja na dolge razdalje. Sami izberete, kateri del zemljevidov bo prenesen, kadar pa na hitro odpotuje nekam daleč stran, takrat je dobro pred vadbo preveriti, ali je bil prenos uspešen. Zemljevidi so dobrodošel dodatek vadbi, še posebej ko ste na neznanih terenih in bi se brez lahko izgubili. Podobna funkcija je zemljevid vadb drugih (ang: heat maps), kjer izberete traso v bližini, nakar vas ura vodi po njej. Tretje priljubljene možnosti na Suuntovih urah, izris poti na računalniku ali pametnem telefonu, pa Suunto 7 (še) ne podpira.

Nepodprtih funkcij in možnosti je še nekaj. Ni mogoče z uro povezati dodatnih tipal, kot je Bluetooth pas za merjenje srčnega utripa, športnih načinov ni mogoče poosebljati, v aplikacijo Suunto na pametnem telefonu pa se ne prenesejo podatki stalnih meritev (koraki, kalorije in srčni utrip). To so pomembne slabosti, vendar hkrati tudi preprosto rešljive. Dovolj je, da Suunto ustrezno nadgradi svojo aplikacijo na pametni uri in ta bo dobila novo raven uporabnosti. Ne more pa Google z nadgradnjo rešiti problema porabe energije. Za manjšo porabo bo potreben nov procesor in verjetno še katera elektronska komponenta ure, torej bo za kaj takega treba kupiti morebitno naslednjo generacijo te pametne ure.

Natančnost na ravni drugih ur Suunto!

Beleženje dejavnosti z uro Suunto 7 je podobno natančno, kot na primer z uro Suunto 9, saj ima vgrajena podobna tipala. Različna sta tipalo srčnega utripa in pa sprejemnik satelitske navigacije, saj je ta del procesorja Snapdragon.

Na spletu najdete različne ocene natančnosti Suuntovih ur. Suunto 9 uporabljam že več kot eno leto, do prepovedi zaradi pandemije pa sem tudi redno najmanj enkrat tedensko opravil pohod na priljubljen vrh poleg Ljubljane, Šmarno goro. Dvakrat tudi z uro Suunto 7. Zabeleženi podatki pa so dovolj zgovorni.

Natančnost beleženja prehojene poti je zelo podobno. Bolj kot ne obe uri občasno enako zgrešita pot, po kateri sem hodil, vendar so napake v mejah natančnosti satelitskega sprejemnika. Po številnih ponovitvah je temu primerna tudi meritev skupne prehojene poti. Ker so na poti različni dejavniki sprejema signalov s satelitov, naselje, odprti prostor in gost gozd, se je tudi ura Suunto 7 izkazala za dokaj primernega sopotnika tudi na daljših in zahtevnejših poteh z upoštevanjem omejitve v vzdržljivosti baterije.

Več razlik pa je v merjenju srčnega utripa, saj so meritve med seboj različne, čeprav sem imel v vseh primerih pašček kolikor je mogoče zategnjen, medtem ko je bila ura na optimalnem mestu za merjenje. Razlike v grafikonih so opazne že med potmi, na katerih sem imel ves čas na roku Suunto 9, različna pa je tudi meritev ure Suunto 7. Na trenutke je srčni utrip izmerjen z uro Suunto 9 previsok, nato nepričakovano pade, kjer ne bi smel, preprosto povedano je opaziti preveč skakanja gor in dol. Edino kolikor toliko normalno je približen trend spreminjanja srčnega utripa. Meritev ure Suunto 7 pa manj skače go in dol, trend pa je bolj izrazit.

Kritike so letele že na natančnost optične meritve srčnega utripa ure Suunto 9, ki uporablja tipalo Valencella. Merjenje srčnega utripa na zapestju ni preprosto in kaže na sposobnost algoritmov, da iz podatkov tipala izlušči povezane s srčnim utripom in izniči podatke, ki nastanejo zaradi premikanja roke in ure na njej. Delno na to vpliva tudi velikost ure, večje so običajno manj natančne od manjših, ni pa nujno vedno tako. Zato so se za Suunto 7 odločili za manj znano tipalo PixArt ter za algoritem LifeQ. Kot je razvidno, je zato natančnost srčnega utripa vsaj v mojem primeru boljša, težave pa se pojavljajo pri merjenju po načelu 24/7, saj tipalo meri srčni utrip v predolgih časovnih intervalih. Na srečo pa je tudi to mogoče izboljšati z ustrezno nadgradnjo programske opreme in upam, da bo to Suunto enkrat tudi naredil.

Čas bo pokazal, ali je bila odločitev Suunta za sodelovanje z Googlom boljša odločitev od samostojne poti do lastne pametne ure, kajpada s poudarkom na športnih funkcijah. Morda bi lahko izboljšali prikaz obvestil in dodali najbolj pomembne funkcije, kot sta mobilno plačevanje in predvajanje glasbe, prepričan pa sem, da bi to trajalo dlje. Gotovo pa je bil čas prihoda na trg pomemben razlog odločitve za sodelovanje, žal pa je tudi razlog, zakaj aplikacija Suunto na uri (še) ne deluje, kot bi lahko.

Hvalimo:

• Lepa, kakovostna in vzdržljiva ura.
• Boljše beleženje športnih aktivnosti od večine pametnih ur.
• Kakovosten in solidno svetel zaslon.
• Zemljevidi so dobrodošel dodatek.
• Veliko pametnih funkcij in aplikacij.
• Dober in preprost za uporabo vmesnik aplikacije Suunto na uri.

Grajamo:

• Slaba avtonomija baterije.
• Ni možnosti poosebljanja športnih načinov.
• Ne podpira dodatnih tipal.
• Ni sočasne podpore več športov (na primer triatlon)
• Uporabniška izkušnja sistema WearOS ni najboljša.

Naj kupim? Cena ure je relativno visoka, ker se Suunto ceni, vendar je njena realna tržna vrednost nižja od 475 evrov, kolikor zanjo zahtevajo. Če iščete najprej pametno uro, potem je verjetno boljša od vseh na trgu, razen od Applove, torej je najboljša za uporabnike telefonov s sistemom Android, tisti z iPhoni pa se bodo verjetno odločili drugače. Hkrati pa je tudi zelo dobra športna ura, ki bo večini nudila vse, kar potrebujejo, če se bodo sprijaznili in baterijo polnili vsak dan. Največja konkurenta pa sta ji pametni uri Samsung Galaxy Watch Active 2 in Huawei Watch GT 2, ki sta občutno cenejši, imata daljšo avtonomijo baterije, pa tudi za odtenek manj pametnih in športnih funkcij.

The post Suunto 7: Odlična športna ura z energijsko požrešnim Googlovim sistemom (#VIDEO) appeared first on Tehnozvezdje.