Da bi bila zmeda popolnejša, ravno v tem času na domačem dvorišču predstavljajo telefone družine Xiaomi 17, ki jih veter zagotovo k nam ne bo prinesel pred koncem leta. Številko 16 so preskočili, saj si na vse preteke želijo poudariti odličnost in se primerjavi z Applom. To ne bo edina podobnost. Ker gre Ultra v zgodovino, pozdravi Xiaomi Pro Max. Če mislijo, da jim bo to pomagalo, tudi prav. Raje se vrnimo k modeloma družine Xiaomi 15T, ki čeprav v marsičem podobna, nudita dokaj različne zmogljivosti. Razliko v ceni je treba nekako opravičiti.

Oblikovno tokrat brez presežkov

Ohišje telefona je iz plastičnega in aluminijevega okvira s hrbtno prekrivno ploščo iz steklenih vlaken. Ni se mi zdelo, da bi bila slabo izdelana, prej, da oblikovno v ničemer ne izstopata. Zaradi podobnosti ju je tudi težko ločiti. Še najlažje po ozkih trakovih, ki prekrivajo antenske sklope pod kovinskim okvirjem modela Xiaomi 15T Pro in bliskavici, ki je pri njem postavljena izven izbokline z objektivi kamer. Ostalo je dokaj generično. Pravokotni robovi pripomorejo k udobnemu držanju sicer velikega telefona v dlani, ki začuda ne drsi, čeprav se na bleščečem hrbtu mastni madeži konkretno poznajo. Tu so še ozke vrzeli okoli zaslona. Najmanj spodobijo se, saj realno gledano ne sodita med najcenejše.

Verjemite mi, da za dlako večjih mer Xiaomija 15T in mase njegovega kompanjona, ne boste ne videli, ne občutili. Brez kančka sramu pravi, da sta enako velika in težka. Poudaril bo to, da je zaslon velik. Za moj okus celo prevelik. Toda komur je to všeč, toliko bolje. Odpade torej oblikovna različnost, ki smo jo »občudovali« prejšnja leta, ko je imel en ravne in drugi zaobljene robove.

Različna procesorja, različne moči, podobna izkušnja

Ko sem poganjal obremenitveni test, sem ponovno ugotavljal, da se Xiaomijevi telefoni v primerjavi s primerljivimi konkurenti raje grejejo. To povem zaradi zanimivosti in ne, ker bi neposredno kazalo na slabše delovanje. Večkrat sem že razjasnil. Obremenitveni test požene komponente do skrajnosti in tam jih drži ves čas, kar ni najbolj reprezentativno za običajno uporabo. Ker igre največkrat zahtevajo vso moč le krajši čas, je v praksi gretje naprave še najbolj očitno med dolgotrajnim snemanjem videa v razločljivosti 4K s čim več sličicami na sekundo.

Obremenitveni test poda dober vpogled v maksimalno porabo telefona. V eni uri je baterijo olajšal za 30 odstotkov. Občutno manjša je poraba, ko gledate video, ki se preteka preko domačega omrežja na zaslonu, ki je osvetljen s približno polovico največje svetilnosti. Od do 5 do 6 odstotkov na uro. Zdaj pa poglejmo te podatke malo drugače. Telefona bosta v skrajnem primeru zdržala od treh do šestnajst ur. Ker ga nikdar ne uporabljamo ves čas, njuna avtonomija ni problematična. Zaradi podpore hitremu polnjenju, moči so tu različne, ni potrebe, da bi ju pustili na napajalniku celo noč.

Igral sem se z obema telefonoma in čeprav sintetični test zmogljivosti daje prednost procesorju Dimensity 9400+, nisem opazil, da bi se Xiaomiju 15T z na papirju slabšem, kadar koli zataknilo ali da izkušnja ne bi bila gladka. Namenoma sem nanj namesti Genshin Impact, ki je brez težav delovala s prikazom 30 sličič na sekundo ob srednjih grafičnih nastavitvah. Težave lahko imate, če na telefonih poganjate emulatorje iger za osebne računalnike in konzole, saj za vse ni namenskih gonilnikov za Mediatekove procesorje. V tem grlu tiči razlog, zakaj nekateri preferirate procesorje Snapdragon.

Zaslon je naslednji adut. Ni samo nadvse velik, prikazane barve so lepe, kontrast dober in zaradi podpore standardom visokega dinamičnega razpona, je primeren za pretakanje vsebin s pretočnih storitev ali urejanje fotografij. Ob visoki točkovni svetilnosti, ki se predvsem izkaže na prostem, velja omeniti še 120- oziroma 144-herčno osveževanje, ki je zaslužno za tekoče in gladke prikaze. Kaj pa zvočnika? Zanju je najbolj preprosto reči, da sta v povprečji. Dovolj sta glasna in zvok je kakovosten, vsaj dokler ga ne naviješ do konca, za poslušanje v mirnem okolju. Jasno je, da resnično uživanja ni mogoče brez dobrih slušalk.

Čakajoč na nadgradnjo

Xiaomi nadaljujejo s prečiščevanjem in približevanju okolja okusu zahodnih uporabnikov, a se nekaterih navad še vedno drži kot pijanec plota. Na primer, zaradi nenehnega potrjevanja in sprejemanja pravil uporabe ter drugih dovoljenj je postopek aktivacije naprave precej nadležen. Na prvi pogled je okolje HyperOS sodobno in bogato opremljeno z Googlovimi storitvami umetne inteligence, ki so se razmnožile na večini telefonov s sistemom Android. Škoda le, da niso takoj nanj namestili tretje različice sistema ter da je še vedno na njem kar nekaj podvojenih ali aplikacij, za katere je večini malo mar! Čiščenje nepotrebnega je skoraj nujno!

Čeprav Xiaomi poudarja svoje ime, je to bolj ali manj reklamna poteza. Pravzaprav se ni nič spremenilo. Temelj je Android z Googlovimi dodatki (mobilnimi storitvami) in aplikacij preoblečen v njihovo okolje. Googlov pomočnik Gemini je dostopen z dolgim pritiskom srednjega gumba na zaslonu ali tipke za vklop. Zna slovensko, a ga morate vprašati v enem od podprtih jezikov. Zelo uporabna se mi zdi tudi funkcija prevajanja v realnem času z besedo in zvokom med podprtimi jeziki ter iskanje z obkroženjem. Urejevalnik z algoritmi umetne inteligence odstrani odsev svetlobe (na primer, ko fotografiramo zelo odbojno površino), briše stvari, zamenja nebo na prizoru, razširi prizor in izboljša fotografije, če so posnete v prenizki ločljivosti. Funkcije, ki so bile na voljo že lani, zdaj delujejo večinoma dobro, a zelo odvisno od prizora. Dilema seveda je, koliko se vam tovrstne funkcije zdijo uporabne.

Ena kamera močneje odstopa

Presenetilo me je, da kakovosti fotografij glavnih kamer niso večje, kljub fizično večjemu tipali v pro modelu. To ne velja za kamero z optično povečavo, kajti periskopski objektiv je konkretna in vsaj za nekatere pomembna nadgradnja. Fotografska aplikacija ima zanimiv način izbire goriščnic. S pritiskom na oznako »1X«, povezano z glavno kamero, izbiramo med 24, 28 in 35 milimetri, medtem ko je goriščnica pod oznako 2X blizu 50 milimetrom. Še dve ima nato periskopski objektiv, ki ga »standarda« izvedenka nima. Zato pa ima bolj običajnega z 2-kratno optično povečavo.

Širokokotni kameri se podnevi obneseta zeli podobno. Na robovih je zaznati nekaj popačenja geometrije iz izgube ostrine, a nič pretresljivega. Barve so dokaj v redu, le podrobnosti ni pretirano veliko, kar je posledica kombinacije širine pogleda in tipala z manj pik.

Večje so razlike v rezultatih glavnih kamer. Boljše tipalo v profesionalnem modelu podnevi ne pride do izraza, je pa očitna tendenca standardnega po saturaciji barv in presvetlitvi prizora. Ker ima ta periskopski objektiv, smiseln je, če pogosto prizor povečujete, je 2-kratna povečava digitalna, medtem ko v standardnem zanjo skrbi telefoto kamera. Kontrast, podrobnost in dinamika so na vseh fotografijah na razmeroma visoki ravni.

Ponoči pridejo do izraza slabosti širokokotne kamere, ki se poznajo v manku podrobnosti in več nejasnosti. Glavni se ponovno obneseta bolje, morda le malce razočara periskopski objektiv. Pričakoval sem, da se bo bolje obnesel v slabših svetlobnih razmerah. Prednosti in slabosti kamer se iz fotografije preslikajo na video. Podnevi je praktično vseeno, katero uporabiš, ob upoštevanju, da širokokotna ni optično stabilizirana, a ponoči toplo predlagam uporabo zgolj glavnih. Razlike v kakovosti fotografij med telefonoma so, a je veliko vprašanje, ali so dovoljšne, da bi prevladale. Nisem najbolj prepričan v to, kajti za veliko večino je to, česar so sposobne kamere Xiaomi 15T, »vrh glave«.

HVALIMO:

• Visoka odpornost proti vodi in prahu
• Nadpovprečna glavna kamera (Xiaomi 15T)
• Dobra avtonomija baterije
• Kakovostna izdelava
• Celovit nabor storitev umetne inteligence

GRAJAMO:

• Slabši rezultati širokokotne in periskopske kamere ponoči
• Izrazito segrevanje ohišja
• Neizvirno oblikovanje
• HyperOS 3 in Android 16 šele po nadgradnji

The post Xiaomi 15T in 15T Pro: Ti pomenijo več kamere ali iščeš telefon, ki nudi največ za zahtevan denar? appeared first on Tehnozvezdje.