Pravice za prenose dirk, kvalifikacij in prostih treningov, v paketu pa še za tekmovanje Porsche Cup, je torej pridobila medijska hiša Pro plus. Napovedala je že prenose na televizijskem programu Kanal A, v zadnjih dneh pa na družabnih omrežjih intenzivno oglašuje tudi Formulo 1 na pretočniku Voyo. Pred tem si je že zagotovila komentatorja, ki se za razliko od marsičesa drugega ne bo spremenil, saj bo to še naprej Aljaž Golčer, le da zdaj pri drugem delodajalcu (pri čemer je bilo kar zabavno, kako so ob objavi prestopa povsem izpustili dejstvo, da je v paru z Andražem Zupančičem F1 komentiral tudi zadnjih pet let). Razlika pa bo v tem, da se bo v tej sezoni (in predvidoma prihodnjih) dejansko oglašal z nekaterih prizorišč, ne vedno zgolj iz ljubljanskega studia, in da bo ob sebi imel tudi ekipo, ki bo pripravljala studijski program pred dirkami, kot se tudi spodobi. Če me kaj skrbi, še posebej pri Voyu, je to kakovost slike. V zadnjih sezonah so se namreč mnogi gledalci navadili na razločljivost 4K (na programu Sportklub 4K), ki je letos pri Pro plusu ne bo. Glede na splošni nivo kakovosti slike, kakršnega (žal še vedno) nudi Voyo, se tam sploh ne nadejam kakšnega presežka, medtem ko na Kanalu A utegne biti vsaj spodoben HD.

Druga možnost je pretočnik F1 TV, ki ga nudi neposredno sama Formula 1. Tam imate na voljo sliko 4K, pa tudi možnost spremljanja več kamer hkrati (sicer ne na vseh napravah, ki jih storitev podpira) in sočasnega gledanja na šestih napravah. Za ta privilegij boste odšteli 90 evrov za celotno sezono, začetni 15-odstotni popust se je očitno že iztekel. Morda ga še kdaj kasneje znova ponudijo. Za spremljanje na televizorju, sploh v 4K, je najbolj elegantna opcija Apple TV ali Google TV  z aplikacijo F1 TV. Morda si boste morali omisliti zunanjo napravo, če je še nimate.

Veliko zanimanja, vznemirjenja, pričakovanja, tudi nelagodja in (kot vedno) pridušanja letos sprožajo novi pogonski sklopi, nekoliko manj pa spremenjena, poenostavljena pravila glede aerodinamike, kjer je vodstvo tekmovanja opustilo ustvarjanje učinka izpod dirkalnika, ki je zadnje štiri sezone poskrbelo za precej nevšečnosti in sivih las inženirjev. Dirkalniki so sicer nekoliko manjši, kar so si mnogi želeli, in agilnejši, a tudi manj stabilni v ovinkih. Motor je v osnovi še vedno 1,6-litrski šestvaljni prisilno polnjeni, vendar ima zdaj manjšo moč, dodali pa so večji hibridni oz. električni del, ki razvije do 350 kW, s čimer je skoraj izenačen s termičnim. Težava, če ji lahko tako rečemo, je v tem, da je kapaciteta baterije dokaj majhna in da jo je tudi napolniti težko v taki meri, da zadošča za polno »sproščanje« po dolgih ravninah. Poleg tega v sklopu ni več tistega dela, ki je shranjeval termično (notranjo) energijo, zdaj namreč le še kinetično (z rekuperacijo ali neposrednim polnjenjem iz motorja), in ki je pomagal pri premoščanju »turbo luknje,« kar bo letos potencialno povzročalo glavobole na štartih dirk in morda še kje. Način vožnje in tudi strategije med dirkami se bo zaradi nuje po pridobivanju energije in pravilnosti njene izrabe spremenil. Ali na bolje, vsaj v smislu zanimivejšega dogajanja na stezi, bomo še videli. Vsaj glede po novem pomičnih krilc tako zadaj kot tudi spredaj po testiranjih kaže, da gre prej za zamujeno priložnost kot za resno uporabno orodje pri prilagajanju aerodinamike za ravnine ali ovinke.

Sezona se začne z dirko v avstralskem Melbournu 8. marca (on 5h zjutraj po slovenskem času) in bo, tako kot lanska, trajal vse tja do začetka decembra. Zvrstilo se bo 24 običajnih in še 6 sprinterskih preizkušenj. Od bližnjih prizorišč stalnici ostajata avstrijski Spielberg (Red Bull Ring) in madžarska Budimpešta (Hungaroring), podobno daleč je tudi do italijanske Monze blizu Milana, odpadla pa je Imola (dirkališče Enza in Dina Ferrarija, ki ga morajo za vnovično kandidaturo temeljito posodobiti).

The post NEDELJSKI NASVET: Novo sezono Formule 1 boste lahko spremljali na Kanalu A, Voyu ali F1 TV appeared first on Tehnozvezdje.

»S 1. januarjem 2026 bomo uskladili in spremenili cenik naših storitev ter prilagodili nekatere pogodbene pogoje naročniških paketov. Spremembe uvajamo z namenom, da vam še naprej zagotavljamo zanesljive, varne in napredne telekomunikacijske storitve,« so zapisali v A1. Mesečna naročnina na mobilne pakete bo višja za en evro, pri internetnih paketih za dva evra, medtem ko se bo pri televizijskih paketih podražila za tri evre. Celoten seznam paketov z zdajšnjimi in novimi cenami naročnin je dostopen na povezavi.

V A1 podražitev upravičujejo takole: »Sektor, v katerem delujemo, se že od nekdaj sooča s hitro in nepredvidljivo rastjo stroškov ter inflacijo. To se še posebej kaže v zadnjem obdobju, ko se soočamo z občutnim povečanjem stroškov, ki so nujni za nemoteno delovanje in razvoj naših storitev. Sodobne tehnologije zahtevajo redno posodabljanje in licenciranje, da lahko zagotavljamo varnost in hitro povezljivost. Prav tako omogočamo dostop do vrhunskih vsebin v naročniških paketih, katerih cene na trgu naraščajo. Na naše stroške vplivajo tudi zahteve regulatorjev. Naš cilj ob tem ostaja enak: Ponuditi najboljšo uporabniško izkušnjo, varnost in zanesljivost. Spremembe pogojev so zato nujen korak, da dosegamo zastavljeno visoko raven storitev in lahko še naprej vlagamo v razvoj omrežja, inovacije in kakovost storitev, ki jih pričakujejo naši uporabniki.«

Poleg paketov se bo podražila tudi opcija za pretočnik Voyo, ki bo namesto 7 evrov stala 7,99 evra na mesec. Televizijski paketi bodo v programskih shemah izgubili nekatere kanale, ki bodo prenehali z oddajanjem, ali pa dotični operater zanje ni podaljšal pravic za njihovo ponujanje. Med takimi so CBD Reality, Dusk, N-TV, Fashion TV, Cinestar Premiere (2), Gea TV, Extreme Sports, MTV Adria, Planet Earth in Women. Nekateri programi pa so novi, med njimi Harmonik TV, Filmbox Premiere, Filmbox Stars, Toxic Folk in Toxic Rap.

Od 28. januarja 2026 naprej paketi miniMIO, midiMIO, maksiMIO in A1 Vajb ne bodo več vključevali uporabe storitev Netflix Basic, SkyShowtime, HBO Premium S ali Voyo brez doplačila. Doslej je namreč operater ponujal en mesec, šest mesecev ali 12 mesecev vključene uporabe ene od omenjenih storitev, odvisno od višine mesečne naročnine paketa. Kdor do takrat ne do konca porabil obljubljenega obdobja, bo do njegovega izteka storitev še imel brezplačno. Ne bo pa več mogoče zamenjati pretočnika ali koriščenja ugodnosti preložiti na kasnejši čas.

S prvim marcem prihodnje leto pa A1 Slovenija iz svoje ponudbe umika plačilno storitev VALÚ Moneta. Delovala bo še do konca februarja, možnost aktivacije pa bodo umaknili že z letošnjim 30. decembrom.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Dražja in siromašnejša storitev po novem letu appeared first on Tehnozvezdje.

Z vse večjo razširjenostjo tehnologije 5G ni razloga, da bi se za zanesljivo in hitro povezavo morali zanašati na kabel oziroma na operaterja, ki je na voljo na našem naslovu ali ki ga je izbral naš najemodajalec. Vedno več uporabnikov se za dostop do interneta in televizije zanaša na brezžično tehnologijo, ki ne zahteva posega v infrastrukturo in je na voljo skoraj čez noč. 40.000 uporabnikov A1 brezžične tehnologije je potrditev, da je mobilno omrežje prava izbira za varno, zanesljivo in hitro povezavo, ki omogoča popoln dostop do storitev v današnjem digitaliziranem svetu.

Uporabniki cenijo možnost izbire

Pri A1 kot zanimivost izpostavljajo, da ima večina naročnikov, ki se je odločilo za enega od A1 brezžičnih paketov, tudi dostop do optičnega omrežja. Iz tega je moč sklepati, da uporabniki še vedno najbolj cenijo, da lahko glede na svoje potrebe izberejo najustreznejši paket po najdostopnejši ceni. Danes napredna tehnologija ni več alternativa, ampak nova normalnost, z brezžično tehnologijo pa je A1 prepoznal nov segment, ki ceni hitrost, zanesljivost in preprostost uporabe.

V prihodnosti lahko pričakujemo, da se bo ta segment še povečeval. V avgustu 2025 je opravljen promet na omrežju 5G prvič po količini prehitel 4G, ob trenutni rasti porabe in prenesenih podatkov pa bi se lahko do konca leta 2026 promet na 5G povečal do 60 %. A1 Slovenija se ob tem lahko pohvali, da je v obdobju 2023-2024 povečal hitrost omrežja za kar 200 %, po podatkih Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS) pa se v mobilnem omrežju A1 prenese največ, kar 51 % vseh podatkov, ki se prenesejo preko mobilnih omrežij v Sloveniji.

Brezplačen dostop do SkyShowtime

Brezžična tehnologija je osnova za nemoteno delo, povezljivost in tudi zabavo. Prav slednje je tisto, po čemer se A1 razlikuje od konkurentov, saj v svojem GigaKul omrežju združuje gigabitne hitrosti, vrhunsko 5G izkušnjo in neomejeno zabavo brez prekinitev in brez kompromisov. A1 s hitro in zanesljivo internetno povezavo dosega že več kot 85 % prebivalcev, kar je temelj za brezskrbno uživanje v širokem naboru zabavnih vsebin, ki jih A1 kot vodilni na trgu ponuja svojim uporabnikom.

Ob tokratnem mejniku A1 Slovenija uporabnike brezžične tehnologije nagrajuje – A1 Ultra uporabnikom podarijo 3 mesece brezplačnega dostopa do pretočne storitve SkyShowtime, uporabnikom paketov A1 Brezžični net pa bodo lahko spremljali VOYO 3 mesece brez dodatnega plačila.

The post Že 40.000 uporabnikov zaupa brezžičnemu internetu A1 Ultra appeared first on Tehnozvezdje.

Eden od operaterjev je letos nekoliko spremenil božično darilo, Telemach pa se je odločil za podobno potezo, kot so je gledalci že navajeni. Tako so do 14. januarja za vse naročnike »odklenjeni« vsi televizijski programi, ne zgolj tisti iz sheme, ki jo plačujejo. Poleg tega je mogoče gledati še vsebine iz Video kluba, ki so povezane s temi programi, in dodatno še iz katalogov HBO Premium in Voyo. Tako ne bi smelo zmanjkati zabavnih, romantičnih, napetih filmov in serij, pa tudi otroških vsebin.

Katalog HBO Premium – ta vsebuje filme in serije s programov HBO in Cinemax ter knjižnice HBO On Demand – je pravzaprav ustreznica pretočniku Max, le do vsebin dostopate prek Video kluba v aplikaciji oz. na sprejemniku EON. Za naročnike paketa EON Premium, ki si večino zdaj odprtih vsebin že tako ali tako lahko ogledajo, pa je v Video klubu še dodatna mapa Naše darilo. V njej kot vsako leto najdejo nabor ekskluzivnih filmov, ki drugim naročnikom niso na voljo. V zgornjem zaslonskem posnetku si lahko ogledate, kateri so, omeniti pa velja kriminalko Nož v hrbet (Knives Out) z Danielom Craigom in dramo Naklepno tveganje (Margin Call) o štiriindvajsetih urah v investicijski banki ob začetku finančne krize l. 2008.

Kaj sicer priporočamo iz Video kluba v decembru, si lahko ogledate tukaj.

Kataloga HBO Premium in Voyo si morajo naročniki, če ju sicer ne plačujejo, posebej aktivirati. To lahko storijo v naročniškem portalu Moj Telemach oz. v aplikaciji Telemach, s klicem v klicni center ali v poslovalnicah tega operaterja.

The post Pri Telemachu odprte televizijske sheme, Video klub in Voyo appeared first on Tehnozvezdje.

Ne dražijo, ker bi jih v to prisilile višje plače, cene energije, stroški poslovanja, s čimer višanje cen pogosto upravičujejo lokalni ponudniki storitev, temveč izključno in samo zato, ker lahko! Na delu je preprosta matematika. Koliko naročnikov nas bo morda zapustilo in koliko bomo zaslužili na račun višjih cen. Če so bogovi na strani večjega zaslužka, je jasno, kako se bodo odločili. Primer Netflixa je še kako zgovoren. Najprej so omejili deljenje naročnine med več družin. Ko smo se s tem sprijaznili, so za nagrado podražili naročnino (resnici na ljubo sicer zgolj v večjih državah, ne za slovenske gledalce). Disney+ je za enkrat dvignil cene, a se, tako vsaj kažejo spremenjeni pogoji uporabe, pripravlja tudi na večji nadzor naročniških razmerij. V Ameriki niti paketi z oglasi niso bili imuni na podražitev, kar le dokazuje, da ponudniki postajajo iz dneva v dan vse bolj pohlepni.  

Smo nemočni in prisiljeni sprejeti pogoji, ki nam jih diktirajo? Nikakor. Vsaj za zdaj še ne. Rešitev je nadvse preprosta, omenili smo je že večkrat – kolobarjenje. Krajše trajanje naročniškega razmerja, po možnosti zgolj en mesec, in menjava storitev kar po tekočem traku. Oziroma takrat, ko je na voljo vsebina, ki nas zanima. Paziti moramo le, da je ponudnik ne umakne, še predno si jo ogledamo, kar ni popolnoma nemogoče. Najbolj neumno pa je, da ostajamo lojalni izbranemu ali celo več ponudnikom, strošek na primer petih hitro preseže pet desetakov, in si morebiti ogledamo mesečno film, nekaj delov serije in športnih prenosov (ali niti toliko). Bolj nazornega primera metanja denarja skozi okni si ne morem predstavljati.

Če želimo ponudnike menjati kot gate, potrebujemo informacije, kdaj in kateri bo objavil želene vsebine in na kakšen način. Za najbolj težko pričakovane ni težko najti podatkov, saj jih ponudniki objavljajo praktično kjerkoli jih lahko. Za manj zanimive je informacij manj, a jih boste ravno tako našli, če se boste potrudili. Pomembnejši od tega je način objave. Netflix povzroča še najmanj težav. Vse dele serije objavi naenkrat, torej je vseeno, kdaj ga naročimo. Važno je zgolj to, da v mesecu dni, kot je najmanjši čas, želeno pogledamo. Drugače je s ponudniki, ki vsebino dozirajo po kapljicah (tipični primeri so Apple TV+, Max in Disney+). Počakamo, da so objavljeni vsi deli serije in šele nato naročimo storitev. Za en mesec, kar je več kot dovolj za ogled vsega, kar vas tisti hip najbolj privlači. S pametnim načrtovanjem bodo meseci, ko zaradi nezanimivosti ne boste naročeni na nobeno storitev in ne boste po nepotrebnem zapravili niti centa.

Za razmeroma dobro se zna izkazati naslednja strategija. Izberete eno ali največ dve pretočni storitvi, ki vam najbolj ustrezata, ter ju plačajte za celo leto, da izkoristite popuste (ali imate morda to že vključeno v paketu operaterja). Na druge pa se naročate po potrebi, ko objavijo kaj zanimivega in zgolj za omejen čas. Gotovo je nekaj dela s prijavljanjem in odjavljanjem, a trud odtehta manj po nepotrebnem zapravljenega denarja!

Naslovna fotografija Depositphotos

The post NEDELJSKI NASVET: Nori bi bili, če tega ne bi počeli appeared first on Tehnozvezdje.

Paketi, ki vključujejo televizijo so trije, Xplore TV mini, Xplore TV maxi in Xplore TV maxi+. Razlikujejo se le bo vključenih vsebinah, medtem ko je hitrost dostopa do interneta v vseh do 500/100 Mb/s, vendar je odvisna od tehnologije. Na optiki ali na kabelskem omrežju bo res taka, morda se bo tudi prek 5G občasno približala, medtem ko bo v omrežjih xDSL nižja. Vsi paketi imajo vključen pretočnik Voyo, najvišji pa tudi osnovni nivo Netflixa, za višja dva s sliko polne visoke razločljivosti ali 4K je treba doplačati (tri ali pet evrov na mesec). Toda slednjega je mogoče zamenjati tudi za katero od drugih vsebin, kot so HBO Premium, NBA League Pass, Pink, Filmbox, Arena Sport Premium in druge, menjava pa je mogoča vsak mesec (enkrat). Paket mini ima osnovno programsko shemo z nekaj več kot sto linearnimi televizijskimi programi, druga dva pa »napredno« z več kot 200 programi. Mnogi so na voljo s sliko HD, za nobenega pa ni označeno, da bi bil v 4K.

V promocijskem obdobju naročnina na vse pakete, če naročnik sklene dvoletno vezavo, eno leto stane 22,98 evrov. Sicer pa polna naročnina na mini znaša 41,99 evrov, na maxi 53,99 evrov in na maxi+ 67,99 evrov. A1 ne bo prestavljal obstoječih naročnikov na nove pakete, lahko pa spremembo, če jim nova ponudba bolj ustreza, opravijo sami. V kolikor nimajo vezave, brezplačno.

Kot rečeno sta na voljo tudi paketa za samostojen dostop do interneta, brez vključene televizijske sheme. Ta dva tudi zamenjujeta ponudbo A1 Ultra na omrežju 5G, a sta na voljo tudi prek fiksnih povezav. To sta Net maxi in Net maxi+, ki prav tako oba nudita hitrosti do 500/100 Mb/s – veseli nas, da dotični operater tokrat ne dela razlik med samostojnim dostopom in paketno ponudbo –, višji pa vsebuje še Netflix, medtem ko Voyo tu ni vključen, lahko pa ga naročnik izbere namesto Netflixa (ali pa katero koli drugo od opcijskih vsebin).

Net maxi z vezavo eno leto stane 19,98 evrov na mesec, polna cena naročnine je 34,99 evrov, za Net maxi+ pa je prvo leto vezave treba plačevati 22,98 evrov na mesec, torej enako kot za »dvojčka«, njegova »prava« cena pa znaša 39,99 evrov na mesec. Jasno je torej, da operater poskuša naročnike usmeriti k paketom Xplore TV z vključeno televizijo, kar pa počnejo tudi vsi ostali. V tem smislu torej nič novega, lepo pa je videti možnost izbire samostojne internetne naročnine, četudi se verjetno marsikomu ne bo zdela najbolj ugodna.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

• 
  KRATKI TEST Huawei Watch Fit 5 Pro: Ko plavate, bodite pozorni, da je pašček zategnjen!
• 
  Zemlja zdrsne za obzorje, ko izveš, za kaj gre
• 
  PRVIČ VIDENO KIA EV5: Niso računali nanj, a to ne pomeni, da ni dobrodošel
• 
  Nova družinska ponudba Telekoma Slovenije prinaša prihranke
• 
  BYD Atto 2: Da sta s Sealom iz istega hleva, še ne pomeni ničesar!

The post A1 s povsem novimi paketi za internet in televizijo appeared first on Tehnozvezdje.

V CME, ki je v lasti češke družbe PPF, izpostavljajo, da je Voyo postal »vodilni lokalni ponudnik pretočnih vsebin na večini trgov, kjer je prisoten.« Največjo rast naročnikov je v zadnjih letih dosegel na Češkem, Slovaškem in v Sloveniji. Nudijo ga sicer še na Hrvaškem, v Bolgariji in v Romuniji. Ko je PPF jeseni 2020 prevzel CME, je pretočnik imel 135 tisoč naročnikov.

V začetku l. 2021 je skupina, v katero Sloveniji sodi televizijska hiša Pro plus s programi Pop TV, Kanal A, Kino, Oto in Brio, po lastnih navedbah sprejela novo strategijo in ta je za rezultat doslej dala 37 originalnih vsebin za Voyo ter »številne lokalne programske vsebine, ki so na voljo tudi gledalcem linearne televizije.« Letos bo pretočnik deležen še sedmih novih »originalov.« Na slovenski Voyo je minulo teden prišla peta in zadnja sezona serije Za hribom, v kratkem sledi še deveta sezona komične serije Ja, Chef!

Sporočilo za javnost poskuša ustvariti vtis, da je nova strategija skupine CME glede Voya povezana zgolj s povečanjem lastne produkcije in lokalnih vsebin, kar naj bi prepričalo ogromno novih naročnikov. Realnost je nekoliko širša, saj ta strategija, vsaj v Sloveniji, najbrž pa tudi drugod, vključuje tudi »vezano trgovino« z operaterji. Ti so namreč vključili Voyo v nekatere od svojih naročniških paketov, CME pa se je s tem, ko je Voyo dal »zastonj«, izognil tršim pogajanjem o ceni in umestitvi televizijskih programov v operaterskih shemah. Resda so morali naročniki storitev aktivirati, kar pa ni težko za nekaj, česar ni treba dodatno plačati. Od konca l. 2022, ko se je to vključevanje začelo dogajati, je število uporabnikov Voya drastično naraslo. To je razvidno tudi iz grafikona, ki so ga pripravili v CME. Voyo je še vedno na voljo tudi samostojno in mogoče ga je naročiti pred operaterjev, kar je zanimivo za tiste, ki nimajo paketa z vključenim dotičnim pretočnikom. (Osem evrov naročnine nanj sicer že lahko pokrije razliko do dražjega paketa pri operaterju, ki prinese še marsikaj drugega). Aktivno ga tržijo tudi z mesečnim ali trimesečnim zastonjskim obdobjem pri različnih partnerjih.

Po drugi strani pretočnik SkyShowtime, skupna storitev korporacij Comcast in Paramount na približno dvajsetih evropskih trgih, nima take rasti naročnikov. V skandinavskih državah, kjer je nadomestil prejšnjega Paramount+, je po podatkih analitskega podjetja Ampere zrasel od približno 1,85 milijona do dveh milijonov naročnikov. Drugod, kjer en ali drugi ponudnik prej nista bila prisotna, je preboj kljub izdatnemu oglaševanju še težji. Zdaj ga bodo poskusili spodbuditi s predrugačeno ponudbo paketov. Obstoječemu, ki bo dobil ime Standard Plus in ki bo za dva evra na mesec dražji – stal bo 7,99 evrov namesto 5,99 evrov – se bo pridružil še paket Standard. Ta bo vseboval oglase in bo na voljo z naročnino 4,99 evrov. Torej za evro ceneje od dozdajšnje edine opcije, kar se, resnici na ljubo, ne zdi bistveno bolj atraktivno. Še posebej ob dejstvu, da bodo oglede filmov in serij prekinjali oglasi, pri čemer niso povedali, kako pogosto in s kako dolgimi bloki. Sprememba se bo sicer zgodila 23. aprila.

Upravljavci pretočnika napovedujejo, da bodo naročniki poleg prvega dela Misije nemogoče: Maščevanje, Ninja želve: Mutantska ujma in Asteroid City, ki so že na voljo, deležni še filmskih uspešnic Oppenheimer in Tačke na patrulji: Silni film. Težava je v tem, da so to dobesedno edini omembe vredni naslovi v nekaj mesecih ali kar celotnem letu, medtem ko konkurenca, še posebej Netflix, zanimive naslove dodaja malodane vsakodnevno.

Prvotni naročniki na SkyShowtime, ki so imeli obljubo polovične cene »za vse življenje,« bodo to obdržali, le da bo po novem zanje stala 3,99 evra namesto 2,99 evra, saj bo samodejno prešla na paket Standard Plus.

Naslovna fotografija: Skydance

• 
  KRATKI TEST Huawei Watch Fit 5 Pro: Ko plavate, bodite pozorni, da je pašček zategnjen!
• 
  Zemlja zdrsne za obzorje, ko izveš, za kaj gre
• 
  PRVIČ VIDENO KIA EV5: Niso računali nanj, a to ne pomeni, da ni dobrodošel
• 
  Nova družinska ponudba Telekoma Slovenije prinaša prihranke
• 
  BYD Atto 2: Da sta s Sealom iz istega hleva, še ne pomeni ničesar!

The post Voyo čez milijon naročnikov, SkyShowtime po novem z oglasi appeared first on Tehnozvezdje.

Operaterji so svoje naročnike v zadnjem času že obvestili, da se bo opcija Voyo podražila za (zaokroženo) en evro, zdaj pa je podražitev za uporabnike, ki so na pretočnik naročeni neposredno, potrdil tudi Pro plus. Nova mesečna cena bo 7,99 evrov (doslej 7 evrov), letna pa 79,90 evrov namesto 70 evrov.

»Cena naročnine že od leta 2014 ostaja nespremenjena, pri tem pa se je število vsebin ter lokalne produkcije bistveno povečalo. Ustvarili smo več kot 74 odstotkov več vsebin kot pred petimi leti. Stroški produkcije kakovostnih vsebin so že v preteklosti rastli in rastejo tudi naprej, mi pa želimo gledalce tudi v prihodnje navduševati, nasmejati, narediti radovedne in pomagati pri osvajanju novega znanja ter spoznanj,« so med drugim zapisali pri ponudniku.

Voyo sicer od letos nudi tudi možnost spremljanja televizijskih programov Pop TV, Kanal A, Kino, Brio in Oto v živo, poleg serij, filmov ter risank in izobraževalnih vsebin za otroke in mladino pa nudi še določene športne prenose (denimo motociklizma in borilnih veščin). Slednje s slovenskimi komentarji, ostale vsebine pa s podnapisi ali sinhronizacijo.

Od dotičnega pretočnika bi glede na ceno pričakoval še nekatere druge izboljšave tehnične in uporabnostne narave. Med drugim sliko in zvok na nivoju za l. 2023, torej vsaj polno visoko razločljivost z visokim bitnim tokom in prostorski zvok 5.1, če že ne 4K in Dolby Atmos. Pa tudi preglednejši vmesnik in boljše iskanje vsebin.

Medtem se spremembe dogajajo tudi pri Netflixu. V Kanadi je ta ponudnik že umaknil najcenejšo naročnino, ki je ne tako dolgo nazaj dobila sliko v visoki razločljivosti (HD). Podobno naj bi storil povsod, kjer ponuja nekoliko cenejši paket z oglasi, ki ima prav tako kakovost HD. Vstopni paket brez oglasov pa bo prejšnji srednji s sliko v polni visoki razločljivosti. V Sloveniji za zdaj ni sprememb, še naprej so na voljo tri možnosti. Osnovna (HD) za 4,99 evrov na mesec, »standardna« (FHD) za 7,99 evrov in Premium (4K) za 9,99 evrov.

• 
  KRATKI TEST Huawei Watch Fit 5 Pro: Ko plavate, bodite pozorni, da je pašček zategnjen!
• 
  Zemlja zdrsne za obzorje, ko izveš, za kaj gre
• 
  PRVIČ VIDENO KIA EV5: Niso računali nanj, a to ne pomeni, da ni dobrodošel
• 
  Nova družinska ponudba Telekoma Slovenije prinaša prihranke
• 
  BYD Atto 2: Da sta s Sealom iz istega hleva, še ne pomeni ničesar!

The post Podražitev storitve Voyo po devetih letih appeared first on Tehnozvezdje.

Direktor Telemacha Adrian Ježina je ob izteku l. 2022 izpostavil predvsem visoko rast uporabnikov mobilne telefonije. Četudi so v osnovi »kabelski« (fiksni) operater, so od prevzema Tušmobila in uvedbe paketov Več pred dobrimi šestimi leti najbolj napredovali na tem področju. »Nočemo biti nizkocenovni zasledovalec, temveč postavljamo merila na slovenskem trgu,« je prepričan Ježina.

Leto bodo zaključili s 24- ali 25-odstotnim tržnim deležem, tik za A1 Slovenija, ki je malo pod 27 odstotki. Vodilni je po podatkih Agencije za komunikacijska omrežja in storitve še naprej Telekom Slovenije s 36 odstotki. Telemach je bil sicer l. 2015 na 14 odstotkih. Za prihodnje leto Ježina sicer še ne pričakuje, da se bodo približalo »magičnim« 30 odstotkom, bi pa po njegovih besedah lahko postali številka dve na tem trgu.

Pri mobilni telefoniji izpostavlja še postavitev več kot sto novih baznih postaj, s čimer po njegovih ocenah za konkurentoma zaostajajo le še za kakih dvesto do tristo. Za omenjene investicije, seveda povezane pretežno z omrežjem 5G, so namenili dobrih sto milijonov evrov. Pokritost s 5G je sicer obstala na malo več kot 40 odstotkih, še naprej pretežno pokrivajo mesta in trge, medtem ko podeželje ostaja naloga za prihodnja leta. V njihovem omrežju 5G je sicer mogoče dosegati spodobne hitrosti, tudi zato, ker še ni zelo zasedeno. (Maksimalno hitrost sicer omogoča najvišji paket največ, ostala dva imata omejeno.) Po podatkih analitskega podjetja Open Signal celo najvišje med vsemi slovenskimi omrežji 5G, medtem ko v celoti gledano najvišje hitrosti v mobilnem segmentu nudi Telekom Slovenije.

V fiksnem delu so se v Telemachu osredotočali na zvišanje hitrosti do gigabitne (v paketu EON Premium) in na uporabniško izkušnjo. Med drugim so v pakete dodali storitev pretočnega videa Voyo. Glede športnih programov Arena Sport, ki jih v Telemachovih shemah, pa je Ježina na naše vprašanje odgovoril, da zaradi njih nimajo opaznega odliva naročnikov. V pogovorih z izdajateljem sicer so, vendar »trenutno ne vidimo razloga, da bi jih vključili.«

Kot ostali operaterji iz »velike četverice« tudi Telemach nadaljuje s tradicijo odklepanja programskih sheme ter vsebin Video kluba za vse svoje naročnike v prazničnem času. Tako bo do 17. januarja mogoče uživati v tudi v filmih iz paketa HBO Premium in še posebnih izborom filmov, ki so na ogled voljo brezplačno.

V poslovanju, ki ga sicer posebej za Telemach ne razkrivajo (podatke objavlja zgolj skupina United kot celota), so po navedbah direktorja prav tako dosegli rast prihodkov in EBITDA, toda čisti dobiček bo nižji zaradi inflacije. Predvsem je pri tem težava cena električne energije, saj se je strošek na letni ravni potrojil. To bo največji izziv tudi v l. 2023, kajti cene so tudi nepredvidljive, polet tega država ne izključuje morebitnih redukcij. Pri tem telekomunikacijski operaterji pričakujejo, da bodo med izjemami, kajti v nasprotnem primeru bi vse skupaj malodane obstalo. Glede električne energije sicer iščejo tudi načine, kako porabo čim bolj znižati. Ena od morebitnih metod je tudi ugašanje posameznih segmentov na baznih postajah med polnočjo in šesto uro zjutraj, s čimer bi menda lahko prihranili za približno pet odstotkov energije.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

• 
  KRATKI TEST Huawei Watch Fit 5 Pro: Ko plavate, bodite pozorni, da je pašček zategnjen!
• 
  Zemlja zdrsne za obzorje, ko izveš, za kaj gre
• 
  PRVIČ VIDENO KIA EV5: Niso računali nanj, a to ne pomeni, da ni dobrodošel
• 
  Nova družinska ponudba Telekoma Slovenije prinaša prihranke
• 
  BYD Atto 2: Da sta s Sealom iz istega hleva, še ne pomeni ničesar!

The post Največji izziv v novem letu bo cena elektrike appeared first on Tehnozvezdje.

Naročanje na kopico video storitev je finančno (pa tudi časovno in še v kakšnem pogledu) nevzdržno. O tem sva za Marjanom pisala že večkrat in situacija se kvečjemu poslabšuje. Za razliko od glasbe, kjer so ponudniki neodvisni od založb in se s slednjimi dogovarjajo za uvrstitev vsebin v katalog, pri videu naročniške storitve ponujajo korporacije, ki hkrati producirajo serije in filme. Navzkrižnega licenciranja vsebin je trenutno zelo malo, bistveno manj kot še pred nekaj leti, saj se je konkurenca izredno zaostrila in Amazon, Apple, Disney, Netflix, WarnerMedia ter ostali predvsem stavijo na ekskluzive. Če bi gledalci iste naslove lahko gledali še kje drugje, glavna vaba storitve odpade. Tako vsaj razmišljajo v teh podjetjih, čeprav seveda pri kinu ali televiziji z veseljem prodajo vsebino na čim več koncev. V internetnem okolju jih zanima samo neposredni zaslužek, veleprodaja kot da je postala smrtni greh.

Žrtve te poslovne politike s(m)o gledalci. Za dostop do želenih vsebin moramo biti naročeni na več pretočnih storitev in/ali kolobariti med njimi, kajti upam si trditi, da se veliki večini zdi pretirano plačevati več kot dve ali tri naenkrat. Nekatere, vendar še zdaleč ne vseh, se da »sosedsko« deliti, vsaj za zdaj še, lahko pa kmalu pride še doplačilo za to prakso. Slovenija je sicer mogoče nekoliko specifična. V Italiji, Nemčiji, Veliki Britaniji in še nekaterih večjih evropskih državah je še vedno zelo pomembna prizemna televizija (DVB-T), kar pomeni manjšo dominacijo operaterskih »trojčkov« in s tem več konkurenčnih ponudb samostojnega dostopa do interneta. Televizijskim programom, ki jih sprejemajo z anteno, nato gledalci dodajo še katero od storitev pretočnega videa, najsi bo Netflix, Amazon Prime Video, HBO Max, Apple TV+, Disney+, kakšna od lokalnih ali še katera od mogoče manj znanih. Slovenska realnost so združene storitve, o tem prav tako piševa že leta. Samostojna naročnina na internet pri operaterjih, ki jo sploh ponujajo, predstavlja bistveno slabšo vrednost, je namreč primerjalno dražja in ponuja nekajkrat nižje hitrosti.

S strategijo dodajanja pretočnih storitev ali njihovih vsebin – vsebine Voyo bodo pri Telemachu podobno kot s storitve Pickbox znotraj Videokluba in aplikacije EON, naročniki ne bodo dobili dostopa do ponudnikove aplikacije –, operaterji še bolj krepijo pakete in odvzemajo naročnikom še tisto malo razloga, da bi odpovedali naročnino. Vsak želi vsaj občasno za razvedrilo ali za večjo informiranost kaj pogledati, tudi tisti, ki vehementno trdijo, da »ne gledajo televizije« (vsak ponedeljek pa po možnosti natančno vedo, kaj se je dogajalo v resničnostnih šovih čez vikend). Poleg tega vsakdo rabi (hiter!) dostop do interneta, zato je trojček bolj ali manj neizbežen. HBO, Voyo in še kakšno podobno storitev pa večinoma vsebuje najvišji paket v operaterjevi ponudbi, ki ima verjetno že v osnovi najvišjo maržo, in zato bogatitev tako operaterju kot ponudniku vsebine koristi, za gledalce pa je s tem naročnina še bolj atraktivna, četudi je najdražja na ceniku. Vendar lahko preračun pokaže, da bi samostojno naročanje glasbe (A1 denimo v nekatere pakete vključuje Deezer, Telemach pa Tidal) in videa poleg enega od cenejših trojčkov na koncu dalo zelo podobno ali celo višjo ceno, pri čemer je internetna hitrost nižja, televizijskih programov manj in še kakšen bonbonček višjega paketa lahko izpade.

Samo še Netflix & co v paketih?

Predstavnike različnih telekomunikacijskih podjetij sem v neformalnih pogovorih v zadnjem času vprašal enako – Ali bodo v prihodnje pretočne storitve začele kar izpodrivati posamezne televizijske sklope in bodo programske sheme paketov sčasoma pretežno vsebovale »internetne« vsebine? Takemu scenariju nihče od sogovornikov ni pritrdil, vsi poudarjajo, da je televizija še vedno pomembna in bo tudi ostala, »streaming« pa bo vedno bolj pomemben del dodatne ponudbe. Lahko kot obogatitev in konkurenčna prednost v samih paketih, ali pa tovrstne storitve kot opcije, ki jih bodo naročnikom obračunali na isti položnici in morda tudi ponujali malce ceneje ali, kot je zdaj pogosta praksa, v različnih akcijah za nekaj mesecev zastonj.

Skratka, brez agregatorjev ne samo, da ne bo šlo, z njimi bomo verjetno še najceneje prišli skozi. Razen, če se spremenimo v puščavnike in se odpovemo vsemu skupaj. Edino možnost za kakšno spremembo vidim v tem, da bi država na nek način, lahko z odlokom regulatorja ali pa z vpisom pravice do hitrega interneta v ustavo, zapovedala operaterjem ponujanje samostojnega dostopa do interneta s solidnimi hitrostmi po razumnih cenah. Potem se lahko (marsi)kaj spremeni, do takrat pa so združene operaterske storitve naši najboljši prijatelji in hkrati najhujši sovražniki.

Fotografiji: Pro plus

• 
  KRATKI TEST Huawei Watch Fit 5 Pro: Ko plavate, bodite pozorni, da je pašček zategnjen!
• 
  Zemlja zdrsne za obzorje, ko izveš, za kaj gre
• 
  PRVIČ VIDENO KIA EV5: Niso računali nanj, a to ne pomeni, da ni dobrodošel
• 
  Nova družinska ponudba Telekoma Slovenije prinaša prihranke
• 
  BYD Atto 2: Da sta s Sealom iz istega hleva, še ne pomeni ničesar!

The post Tako ali drugače bomo tudi pretočni video naročali v operaterskih paketih appeared first on Tehnozvezdje.