Kako ocenjujete današnje stanje, kje so slovenska mobilna omrežja, ki morajo do konca leta doseči 99-odstotno pokritost prebivalstva s signalom pete generacije, in so nekatera zdaj že čez 85 odstotkov, 5G pa je postal že kar vsakdanja tehnologija.

Slovenska mobilna omrežja so danes, kljub temu da 5G predstavlja tehnološko evolucijo in v bistvu vnovično uporabo obstoječe infrastrukture, v praksi popolnoma drugačna kot pred uvedbo te tehnologije in pandemijo. Predvsem zaradi uporabljenega frekvenčnega spektra, a tudi zaradi novejše tehnologije in načina upravljanja. Zdaj denimo glede na leta nazaj malodane delamo čudeže s programsko opremo, s skriptami upravljamo omrežje na daljavo. Na določenih frekvencah uporabljamo druge generacije tehnologije kot prej in jih dinamično prilagajamo, nekateri frekvenčni pasovi so dodatni, pridobili smo jih na večfrekvenčni dražbi l. 2021, vmes smo ugasnili 3G, govor je skoraj v celoti prevzel VoLTE, podatki se prenašajo prek 4G in vse več prek 5G, medtem ko je slog 2G (GSM) postal bolj ali manj rezervni. Seveda so tudi hitrosti višje in promet letno raste med 30 in 50 odstotki, večinoma na račun videa, počasi tudi že umetne inteligence. Pripravljamo tudi vse potrebno za vzpostavitev sistema javnega alarmiranja in obveščanja preko vseh mobilnih omrežij.

Pred uvajanjem pete generacije je bilo veliko pompa, predvsem spodbujenega iz same industrije, a po drugi strani tudi nasprotovanja v javnosti in nejasnosti, kako bo vse skupaj sploh potekalo in po kakšnih tehnoloških zapovedih.

Tudi v Telekomu smo bili takrat nekoliko razdvojeni v ocenah, kako bo potekal razvoj. Nekateri operaterji so se bali, da bo malodane konec sveta, če ne bodo zagotovili najbolj naprednega omrežja, češ samovozeči avtomobili ne bodo vozili in ne vem, kaj še. Drugi so bili precej skeptični in tudi paranoični, vzporedno je res potekala še protisevalna kampanja. Nazadnje smo se vendarle odločili, da raje čim prej, mogoče tudi z malce pretiranimi poudarki v javnosti, uvedemo 5G na obstoječi infrastrukturi in frekvencah. Tako smo bili stoti operater na svetu s 5G, frekvenčni pas 2600 MHz pa se je izkazal za povsem ustreznega, saj smo zagotovili primerne hitrosti in tudi solidno pokritost, s tem pa dobro uporabniško izkušnjo. Seveda smo za to morali opraviti tudi določene druge prilagoditve. Realnost je običajno taka, da gre svet v neki razumni sredini naprej, ponekod s hitrejšim, drugje s počasnejšim tempom. Mislim, da smo se odločili prav, ko smo izbrali evolucijsko pot in nismo šli na vrat na nos v t. i. Standalone omrežja 5G (s prilagojenim jedrnim omrežjem, op. p.).

Zakaj se vam zdi arhitektura Non-Standalone (NSA), torej temelječa na obstočejem omrežju 4G oz. LTE in nadgrajena z radijskim delom 5G, bolj smiselna?

Najhitreje je bila na voljo in omogoča postopnost, ki je edina realistična pot razvoja. Od približno 750 mobilnih omrežij na svetu jih je kakih 350 nadgrajenih na 5G in le približno 100 jih temelji na SA-arhitekturi. Treba je biti realen, ni vse v rekordnih hitrostih, ki so seveda super za jutri, vendar danes morda še ne nujne. In če bi delali 5G SA že na začetku, bi verjetno imeli omrežje z otoki res dobrega 5G, a večino ostalega, kjer bi bil 4G občutno boljši. Slednji je bil že takrat na visokem nivoju, vmes smo ga še izboljšali, in služi kot zelo dobro sidrišče za 5G. En vidik je tudi govor, kjer so za množični trg, če temu tako rečemo, šele prešli na VoLTE, in bi tudi s 5G moral »pasti« nazaj nanj, kajti lastne rešitve za pogovore slednji še nima. Pozabiti ne smemo niti na energetsko učinkovitost in na izrabo frekvenčnih pasov. Predvsem pa je pomemben tudi enakomeren razvoj omrežja po državi, skladno s tem, kako se ljudje gibljejo, kje so večji dogodki, kako se dogaja posel po tej državi, ki je razmeroma zahtevna za pokrivanje s signalom, da je ta dovolj dober za večino storitev. Bistveno je seveda v prvi vrsti pokrivanje s signalom, da je dovolj dober za večino storitev in da je uporabniška izkušnja povsod na visokem nivoju in konsistentna. Seveda pa bi bilo za imidž zanimivo, če bi kje ponujali ekstremno visoke hitrosti na SA 5G. Že brez tega pa 5G omogoča do desetkrat višje hitrosti kot jih je pred petimi leti 4G in kar tridesetkrat višje kot slednji na svojem začektu.

Ena od obljub pri uvajanju 5G je bila možnost t. i. zasebnih omrežij, ki pa jih je v praksi vzklilo zelo malo. Kje vidite razlog za to in ali ste še optimistični, da jih bo v prihodnje več?

Po vsem svetu je glede tega precej počasnejši tempo, so pa države različne, tako z vidika industrije in kompleksov, kjer bi taka omrežja prišla prav, primer so denimo velika pristanišča ali skladišča, kot tudi z vidika razvitosti obstoječih javnih omrežij. Vse se začne s pokritostjo, sledita varnost in cena. Če so javna omrežja dobra po teh parametrih, ni pravih argumentov za vzpostavljanje zasebnih omrežja ne izplača. Manj znano dejstvo je tudi, da upravljamo na tisoče dostopnih točk Wi-Fi, ki so prav tako lahko primerne za povezovanje denimo čitalnikov črtnih kod v skladiščih. Podjetje se mora odločiti, ali želi zasebni bazen ali ji morda ustreza zelo dobro javno kopališče, če uporabim tako prispodobo. Morda najbolj smiseln razlog za zasebno omrežje je informacijska in kibernetska varnost, saj je izolirano in naprave niso vidne na zunaj. Morda celo glavni razlog za njihovo neuvajanje pa je terminalna oprema. Naprave, ki naj bi se vanj povezovale, so s povezljivostjo 5G bistveno dražje kot že s 4G, kaj šele, če so zgolj Wi-Fi. V Sloveniji je denimo Cinkarna Celje dve leti preizkušala zasebno omrežje in nazadnje ugotovila, da ji taka rešitev dejansko bolj ustreza in da je v njihovem primeru tudi cenejša. Pričakujem, da bo tovrstno omrežje prej ali slej vzpostavila tudi Luka Koper, navsezadnje je pridobila spekter zanj, potencial pa je še za nekaj deset zasebnih omrežij. Ne pozabimo še na zadnja dogajanja v svetu, trend deglobalizacije in vnovično zagovarjanje domačih rešitev, tudi to bi lahko nekoliko pospešilo tempo na tem področju.

Ste z današnje perspektive, ko se 5G kaže pretežno kot nekoliko hitrejši 4G, pa še to ne vedno, zagovornik te tehnologije, ali bi bilo morda vseeno, če bi panoga preprosto nadaljevala z izboljševanjem LTE-ja?

Revolucije ni, vendar so taki opisi vedno nehvaležni. 5G je izboljšani LTE in kot tak je bil zagotovo potreben, ni pa bilo nujno, da so ga tako poimenovali, in še manj, da so okrog njega ustvarjali toliko pompa. Sem navdušenec nad postopnim razvojem mobilnih komunikacij in zagovornik takega pristopa, že skoraj 30 let. Vsaka nova generacija tehnologije prinese določene priložnosti in svoj nabor novosti, ki sicer lahko predstavljajo določene izzive pri implementaciji, a tudi marsikaj poenostavijo in izboljšajo. Omenil sem že lažje upravljanje, prilagajanje omrežij trenutnih potrebam, potem so tu večje kapacitete, manjša poraba energije. S 4G bi potrebovali bistveno več baznih postaj za to, kar smo že dosegli s 5G, kar pa je vsaj v Sloveniji nemogoče, ne moremo več postavljati novih. S peto generacijo tako smo pomembno povečali prepustnost omrežja in dobili osnovo za še dodatno povečevanje kapacitet, ko se bodo v prihodnjih letih potrebe uporabnikov dodatno povečevale. Razlog je bil zagotovo tudi poslovni, saj je predstavljal lepo spodbudo za razvoj celotnega trga, od infrastrukture do terminalne opreme.

Večje kapacitete in višje hitrosti odpirajo tudi nove možnosti glede fiksnega mobilnega dostopa (FWA), pri čemer pa se zdi, da v Telekomu še vedno veliko večji poudarek dajete optiki.

Optika je seveda naša prioriteta in konkurenčna prednost, FWA vidimo predvsem kot dobro alternativo za bakrena in slabša kabelska omrežja. Lansirali smo ga pred desetimi leti, ne kakršnega koli, kot denimo eden od konkurentov, temveč s ponudbo trojčka, torej interneta, IP-televizije in IP-telefonije, kar je bistveno bolj zahtevno od zgolj ponujanja internetnega dostopa. Lahko rečem, da je zgodba uspehu, glede na konfiguracijo terena bo za približno deset odstotkov slovenskih gospodinjstev še naprej predstavljal najboljšo možnost. Seveda obstajajo tudi primeri, denimo kmetij sredi ničesar, kjer je dejansko ceneje potegniti optični kabel kot zgraditi še eno bazno postajo, vendar pa je tudi nekaj območij, kjer gradnje fiksnih omrežij verjetno še nekaj časa ne bo. Na FWA deluje tudi storitev e-oskrba, za zdaj edina tovrstna v Sloveniji, v prihodnje bo morda na določenih predelih za ta namen prišel v poštev tudi t. i. milimetrski spekter (mmWave), kjer bo to smiselno in seveda z zunanjo anteno na stavbi. Dosegati bi se namreč dalo hitrosti do 5 ali 6 Gb/s.

Kje je v tej zgodbi umetna inteligenca, tako pri upravljanju omrežij kot pri povečevanju zahtev do omrežja?

UI je že orodje za načrtovanje in upravljanje omrežij, v velikem delu pa bo tudi orodje za obrambo pred napadi in žal tudi za same kibernetske napade. Vsi bodo uporabljali UI za iskanje kar najboljših vzorcev in načinov optimizacije, tako dobri kot slabi fantje. Seveda poganjanje storitev UI zahteva dodatne kapacitete in kar najboljšo skalabilnost, prilagodljivost omrežja ter strežniških kapacitet, nekaj v oblakih in še precej več na robovih, kot temu rečemo, torej bližje samim uporabnikom, da so dostopni časi čim boljši in tudi pretok podatkov optimiziran. Tovrstne možnosti omrežij razvojno še niso zelo dobro izkoriščene, pričakujem, da bodo precej bolje s 6G. Danes smo, ne samo zaradi UI, še bolj zaradi videa, operaterji primarni CDN, namensko omrežje za prenos vsebin, kjer pa nekoliko težko tekmujemo zaradi, po našem mnenju, dokaj ekstremne interpretacije internetne nevtralnosti v Evropski uniji, zaradi česar nam ne pripada pošten del vrednosti, saj našo regulirano infrastrukturo, po kateri dostavljamo vsebine do končnih uporabnikov, izkoriščajo neregulirani igralci. Operaterji moramo ogromno investirati, da uporabnikom praktično za enako ceno omogočamo bistveno več. 6G bo priložnost, da se ta razmerja uredijo drugače – tudi v korist digitalne suverenosti tako Evrope kot Slovenije.

Ta čas izvajate eno večjih nadgradenj omrežja. Kaj točno počnete?

Lahko bi rekli, da gre za nekakšen drugi polčas, ne samo glede 5G, temveč za celotno desetletje. V l. 2020 in 2021 2021 smo izvedli prvo fazo modernizacije in začetno uvedbo 5G, s katerim smo pokrili prvo tretjino prebivalstva, s frekvenčnim spektrom, ki je bil takrat na voljo. Nato smo spomladi 2021 pridobili dodatni spekter za 15 oz. kasneje podaljšano za 20 let. Od l. 2023 naprej tako izvajamo obsežno modernizacijo, ki vključuje praktično vse bazne postaje, ki jih je skupaj več kot 1.500. Lani smo jih posodobili 540 in postavili še nekaj deset novih, letos nadaljujemo v podobnem tempu. Njihova oprema je zdaj ne samo bistveno bolj zmogljiva, temveč tudi občutno manjša in energijsko učinkovitejša. Res smo bili v koronskem oz. pokoronskem času nekoliko manj intenzivni, zdaj pa smo šli s polnim zagonom, kot še nikoli doslej. Neodvisni testi dokazujejo, da smo znova zagotovili najboljše mobilno omrežje v Sloveniji, kar prepoznavajo tudi uporabniki, saj se mnogi vračajo k nam.

Kolikšen izziv bo doseči 99-odstotno pokritost prebivalstva?

Izziv je velik, saj jo moramo doseči v precej krajšem času kot pri 4G, kjer smo jo ravno v zadnjem obdobju povečali s 97 na 99 odstotkov. Pri 5G smo zdaj na približno 85 odstotkih, vsekakor nam pri doseganju bolj oddaljenih uporabnikov pomagajo nižje frekvence (700 MHz) z daljšim dosegom. Zadnjih 20 tisoč uporabnikov pa verjetno še dolgo ne bo imelo signala, preprosto so naseljeni preveč razpršeno. Tudi lep del ozemlja nima pokritosti, saj tam ni za koga postavljati baznih postaj, da bi bile primerno izkoriščene. A tudi to postopno izboljšujemo.  

Kakšni so bili razlogi za ukinitev 3G in ali je to povzročilo kakšne težave pri delovanju naprav interneta stvari (IoT) oz. komunikacije med napravami (M2M)?

Na izklop 3G smo se pripravljali dolgo in vsaj od l. 2018 naprej smo bili pravzaprav že pripravljeni, da ga ugasnemo l. 2021, nazadnje smo ga leto kasneje. Poleg energetske neučinkovitosti te tehnologije je bil glavni razlog v upravljanju frekvenčnega spektra in tudi velika večina terminalne opreme se je preselila najprej na 4G in potem na 5G. Odločbe za frekvence, ki smo jih uporabljali za 3G (primarno 2100 MHz, op. p.), smo imeli do jeseni 2021, zato smo imeli pripravljen scenarij, po katerem bi jih izgubili. Nazadnje smo sicer na dražbi ta del spektra še nekoliko povečali, bil je sicer med dražjimi, saj smo se vsi operaterji spopadli zanj. Vendar ga je zdaj bolj smotrno nameniti drugim, sodobnejšim tehnologijam, ki omogočajo višje hitrosti pri manjši porabi energije. S tem, ko je govor prešel v VoLTE, tudi v tem pogledu ni več potrebe za 3G. Medtem ko sta IoT in M2M tudi že začela prehajati na 4G in nikoli nista bila zelo močno na 3G. Velik del se še vedno dogaja na 2G, pogosto gre za zelo majhne prenose, nekaj bitov vsake toliko časa. Zato na ta del ugašanje 3G ni imelo velikega vpliva, zdaj pa smo pripravljeni tudi z za IoT prilagojenim 4G (LTE-M), ne zgolj 5G, in to je izvrstna osnova za razvoj do l. 2041, ko se izteče veljavnost zdajšnjih odločb za frekvence.

Kdaj lahko pričakujemo 6G?

Mislim, da je zdajšnja nadgradnja zadnja večja za naslednjih pet do sedem let, vsekakor do l. 2030. Zato vsaj do takrat ne pričakujem komercialnega uvajanja šeste generacije. Bodo pa potekale raziskave, razvoj in priprave.

The post Brez 5G ne bi šlo, lahko pa bi mu rekli tudi kako drugače appeared first on Tehnozvezdje.

HoT je z uvedbo VoLTE, VoWiFi in eSIM stopil tehnološki korak naprej in naročnikom izboljšal storitve ter omogočil nove načine uporabe. Četudi sta VoWiFi in eSIM še vedno pretežno nišni tehnologiji, bo zaradi njiju lahko kdo, ki ga prej ni, med potencialne operaterje znova uvrstil tudi omenjenega. Medtem VoLTE postaja vse pomembnejša tehnologija, še toliko bolj zaradi opuščanja omrežij 3G. Z njo pogovori potekajo prek tehnološko še vedno sodobnega ter tudi zelo varnega omrežja 4G oz. LTE, kar prinese še dvoje prednosti. Veliko čistejši, bolj kakovosten zvok, kar je še posebej pomembno za tiste, ki so občasno imeli težave z razločnim razumevanjem sogovornikov, in tudi možnost brskanja po spletu oz. uporabe aplikacij med pogovorom. Vzpostavitev zveze namreč ne prekine prenosa podatkov, saj se tudi govor prenaša podatkovno, s tem pa lahko oba sogovornika vmes preverjata določene stvari, o katerih se pogovarjata, in jima za to ni treba posegati po drugi napravi.

Pogovori po domačem, pisarniškem ali kakšnem drugem brezžičnem omrežju se vzpostavijo, kadar je funkcija na telefonu omogočena, mobilni signal pa nedostopen ali šibak. Tako lahko tudi tisti, ki so doslej zaradi lokacije oz. gradnje (debeli zidovi, prostori nekje v sredini objekta) stežka uporabljali mobilni telefon ali v službi  ali doma, na ustreznem, ki podpira funkcionalnost VoWiFi oz. klicanje prek Wi-Fi-ja, kot je običajno označeno v nastavitvah, vklopijo to možnost in se pogovarjajo v odlični kakovosti. V kolikor je le tamkajšnje brezžično omrežje primerno.

Navidezna kartica SIM, imenovana eSIM, omogoča enake funkcionalnosti kot fizična, daje pa še nekaj dodatnih možnosti. Še posebej je priročna za vse, ki hkrati uporabljajo dve številki oz. naročnini ali celo preklapljajo med več številkami. Tako je mogoče v telefonu imeti shranjenih več eSIM-ov in po potrebi kolobariti med njimi. Navidezno kartico je mogoče naročiti na spletu za 1,99 evra, nakar uporabnik po e-pošti prejme kodo QR, ki jo skenira in s tem vnese »kartico« v telefon.

Uporabniki HoT-a imajo v aplikaciji v vsakem trenutku možnost enostavnega pregleda nad porabo in stroški, ker ni vezave, pa lahko tudi vsak mesec spremenijo paket glede na svoje potrebe. Če se denimo odpravljajo v tujino in bodo potrebovali več prenosa podatkov v gostovanju ali vedo, da bodo zaradi kakšnega drugega razloga rabili večjo količino »gigabajtov« v Sloveniji, lahko za to obdobje preklopijo na višji paket, nato pa nazaj na nižjega. Tisti, ki bodo vklopili paket HoT MEGA, pa ga bodo verjetno želeli ohraniti, in zato ne bodo spreminjali. Tako ali tako imajo v njem neomejen prenos podatkov, za prenos podatkov v gostovanju lahko dokupijo opcijo, če porabijo vključeno količino. Tudi to preprosto storijo v aplikaciji ali na spletu, lahko pa tudi s klicem v klicni center.

HoT je sicer znan po tem, da ohranja enake cene paketov, kvečjemu kdaj katero celo zniža, še nikoli nobene ni zvišal. Kljub enakim cenam pakete redno izboljšuje, tudi tisti v redni ponudbi zdaj vsebujejo bistveno več količin kot denimo pred tremi leti, kaj šele na začetku delovanja pred skoraj osmimi leti. Poleg tega ne dela razlik med novimi in obstoječimi uporabniki, saj so vedno vsi paketi pod enakimi pogoji na voljo vsem. Ta operater ni prava izbira le zaradi dostopnih storitev mobilne telefonije in dobre vrednosti za ceno, temveč tudi za vse, ki imajo radi predvidljivost in nočejo zoprnih presenečenj, kot so podražitve ali celo ukinitve (po možnosti akcijskega) paketa.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post HoT tehnološko ob bok vsem drugim operaterjem appeared first on Tehnozvezdje.

Operater mobilne telefonije HoT je leta 2017 ob vstopu na slovenski trg obljubil, da nikoli ne bo povišal cen svojih paketov mobilne telefonije ali mobilnega interneta. In kot smo raziskali, je to obljubo tudi držal. Ob tem je večkrat ob enaki ali celo znižani ceni paketov povečal količine v njih.

Brez vezave in enostavno za uporabnika

Pri HoT-u smo preverili, kako jim to uspeva. Pravijo, da sta zanje na prvem mestu poštena ponudba in svobodna izbira za uporabnike. Med svojimi prednostmi izpostavljajo, da nimajo vezave in da lahko uporabniki vsak mesec svoj paket prilagodijo dejanskim potrebam. Izberejo lahko paket z večjo ali manjšo količino prenosa podatkov in klicev, dodajo več prenosa med gostovanjem v tujini, povišajo hitrost na omrežjih 5G in LTE, dodajo več minut klicev iz Slovenije v EU … in to brez skritih stroškov oziroma stroškov menjave paketa. To pa lahko storijo kar iz naslonjača, brez obiska trgovine, in sicer prek aplikacije, spletne strani ali klicnega centra.

Brez skritih stroškov ali drobnega tiska

»Ker ves čas izboljšujemo svoje pakete, je pomembno tudi, da se vse nove ugodnosti pri HoT-u upoštevajo samodejno, tako za nove kot za obstoječe uporabnike. HoT-ova ponudba je namreč vedno preprosta in pregledna, nikoli nimamo skritih stroškov ali drobnega tiska,« so poudarili pri enem od mlajših operaterjev na slovenskem trgu. Ponosni so tudi na to, da uporabnikom hitro ponudijo pomoč. V njihovem klicnem centru se namreč oglasijo v povprečju v 15 sekundah.

Novosti v novem letu

S koncem januarja bo HoT uvedel tudi najnovejše tehnologije, kot so virtualna SIM kartica, VoLTE, ki omogoča brskanje po spletu med klicem, in VoWiFi, ki omogoča klice prek omrežja WiFi, ko mobilni signal ni na voljo ali je omejen.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Ta operater svojih mobilnih paketov ni dražil od leta 2017 in tudi najnovejšega HoT MEGA ne bo appeared first on Tehnozvezdje.

Paket HoT MEGA se 9,99 evra naročnine cenovno sicer umešča točno tja, kje je v redni ponudbi paket HoT MAXI, vendar za razliko od tega nima omejitve prenosa podatkov. Treba je zgolj po prenesenih 150 GB (takšen je pri paketu HoT MAXI limit, po katerem se prenos podatkov obračunava po rednem ceniku) poslati SMS s ključno besedo NEOMEJENI na številko 696, da je mogoče dostop do interneta uporabljati naprej pri hitrostih do 150/50 Mb/s. V nasprotnem primeru se hitrost zniža na 5/2 Mb/s. Paket ni namenjen uporabi v domačih usmerjevalnikih, temveč brezskrbni uporabi telefona. Hitrost je mogoče za dva evra na mesec povišati na 1000/200 Mb/s, seveda v omrežju 5G.

Prav tako kot prenos podatkov so neomejeni klici in kratka sporočila, v gostovanju znotraj Evropske unije pa je brez doplačila na voljo 200 minut, 200 SMS-ov in 5 GB prenosa podatkov. Dodatno enako količino je mogoče zakupiti za pet evrov.

Promocija traja do konca februarja, morda jo celo podaljšajo, in kdor si bo v tem času vklopil paket HoT MEGA, ga bo obdržal, dokler ga ne bo znova spremenil. V tem času je to zagotovo najbolj atraktiven paket pri operaterju HoT, vseeno pa HoT EXTRA za 13,99 evra, ki ima postavljeno mejo prenosa podatkov pri 300 GB, še ima nekaj prednosti. Znotraj EU namreč nudi 7 GB vključenega prenosa podatkov ter po 300 minut in SMS-ov, vključenih pa je tudi 50 min klicev iz Slovenije v države EU.

Po naših informacijah HoT pripravlja tudi skorajšnjo vključitev tehnologij eSIM, VoLTE in VoWiFi, ki jih nekateri uporabniki pogrešajo, predvsem VoLTE pa je skorajda nujna tudi zaradi izklopa omrežja 3G, saj brez nje klici potekajo prek omrežja 2G (GSM).

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post HoT z najbolj neomejenim paketom za najbolj ugodno ceno appeared first on Tehnozvezdje.

Storitev VoWiFi (Voice over Wi-Fi oz. klici prek brezžičnega omrežja) je nekakšen dodatek storitvi VoLTE. Slednja poskrbi, da se klici prek mobilnega omrežja opravljajo prek podatkovne povezave, podobno kot smo nekoč v stacionarni telefoniji poznali protokol VoIP. To ima nekatere zelo očitne prednosti, denimo boljšo kakovost zvoka, večjo varnost (šifriranje) in možnost sočasne uporabe telefona za druge stvari, ki zahtevajo prenos podatkov (med klici prek omrežja 2G ali 3G, kjer še obstaja, se namreč podatkovna povezava prekine). Pri VoWiFi pa se za klic uporabi kar brezžično omrežje, na katerega je telefon povezan.

Tudi uporaba WiFi-ja ima najmanj dve potencialni prednosti. Bolj očitna za domače okolje je na območjih oz. v zgradbah, kjer je mobilni signal šibek ali ga sploh ni, je pa na voljo brezžično omrežje. Tako se izognemo slabemu zvoku, motnjam in celo prekinitvam klicev oz. sploh lahko kličemo. V tujini, zunaj Evropske unije oz. evropskega gospodarskega prostora, pa na ta način kličemo po običajni domači tarifi namesto da bi plačevali (zelo) drage klice v gostovanju (roamingu). Med tovrstnim klicem pa je treba paziti, da ne »odtavate« izven območja dobrega dosega signala, kajti v nasprotnem primeru bo tudi ta izkušnja slaba.

Uporaba storitve ne zahteva kakšnega doplačila, le primeren telefon. Nekateri, ki sicer omogočajo VoWiFi, bodo morali še dobiti posodobitev vdelane programske opreme, ki bo na seznam podprtih operaterjev dodala A1 Slovenija.

Za vklop je sicer v sistemu Android treba v nastavitve ter v razdelku Mobilna omrežja ali Povezave vključiti možnost Opravljaj klice z uporabo Wi-Fi (ali Uporaba klicanja prek Wi-Fi-ja). V sistemu iOS je v nastavitvah možnost Wi-Fi Calling (Wi-Fi klici), ki jo je treba vključiti. Pri čemer iPhone preklopi na VoWiFi zgolj takrat, ko je mobilni signal slab, zato je treba telefon prestaviti na letalski način in ročno vključiti brezžično omrežje, če ga želite prisiliti k uporabi omenjene storitve.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Kako iz zagate po 13. oktobru?
• 
  Buzz »popravljen« in s štirikolesnim pogonom!
• 
  Nehajte sanjati o vodiku in trajnostnih gorivih!
• 
  To je kamera, ki cilja na en sam popoln posnetek
• 
  SPREGLEDANO: Zabaven in tudi, temu ni moč oporekati, na trenutke TRAPAST

The post Storitev klicanja prek omrežja Wi-Fi še pri A1 Slovenija appeared first on Tehnozvezdje.

Nedvomno je govorna mobilna storitev VoLTE tehnološki napredek, a žal nima tako očitne prednosti, kot jih ima sorodna storitev prenosa klica preko brezžičnih omrežij Wifi. Nagovarja občutek varčnosti. V tujini, kjer morate za klice dodatno plačevati, je prijetno povezati se v brezplačno hotelsko omrežje in zastonj »čvekati« do onemoglosti, medtem ko doma dobro dane na področjih brez mobilnega signala. Čeprav jih moraš roko na srce iskati s povečevalnim steklom. VoLTE nima tolikšnih praktičnih prednosti. Obe sem že omenil. Postaja pa pomembni način prenosa govora zaradi postopnega ugašanja omrežij 3G in zato, ker se vendarle s sodobnim in nesramno dragim telefonom ne spodobi pogovarjati preko omrežja GSM (2. generacija) in trpeti peklenske muke, ker medtem ne deluje nobena podatkovna storitev. Saj vem, prava »vukojebina«.

Telekom Slovenije, ki je VoLTE v svojem omrežju omogočil leta 2017, kmalu sta mu sledila še Telemach in A1, je zdaj storil naslednji logični korak. Vzpostavili so prvo mobilno gostovanje storitve v Združenih državah v sodelovanju z ameriškim mobilnim operaterjem T-Mobile. Ker se obenem pripravljajo ali pa že potekajo testiranja z več tujimi operaterji, bodo v prihodnje sklenili več pogodb o gostovanju. Vse dokler storitev ne bo osrednji način za prenos klicev v domačih in tujih omrežjih.

Kljub temu da se v tem primeru govor prenaša preko mobilne podatkovne povezave, naj vas ne skrbijo morebitni skriti stroški. Tuji in domači operater ga bosta obračunala kot običajen klic, kar pomeni ceno, ki v tem primeru velja oziroma jo v primeru gostovanja v omrežjih držav evropske unije ni, saj ima večina paketov vključene neomejene klice. Pri tem je zanimivo, da bo storitev delovala celo v primeru, ko bomo izklopili mobilne podatke. To sicer dokazuje, da »izklop« ni popoln in odstira tančico iz nepričakovanih stroškov podatkovnega prenosa v tujini ob izklopu mobilnih podatkov in funkcije gostovanja.

Načeloma storitev VoLTE, kot tudi VoWifi, podpira večina novejših telefonov, a se kljub standardizaciji lahko pojavijo težave. Slišal sem za en takšen primer. VoLTE na telefonu Zenfone 10 v omrežju Telekoma Slovenije naj ne bi deloval. Razlog je v tem, da gre za blagovno znamko, ki ni naprodaj preko operaterjev, zatorej ti ne morejo preveriti združljivosti z omrežjem in proizvajalcev podatki priporočila za prilagoditev parametrov. Podjetji, kjer je sodelovanje obrnjeno, sta Apple in delno Google. Ničesar ne prilagaja, temveč pričakuje, da bodo operaterji omrežje prilagodili njihovim zahtevam. Od tu razlog, zakaj se nekaj časa Iphoni niso hoteli povezati z nekaterimi slovenskimi omrežji 5G in ravno tako nedelovanje storitve VoLTE.

Zaradi dozorelosti standardov za prenos podatkov preko omrežja LTE na novejših telefonih takšnih težav naj ne bi bilo več. Na večini, ki storitev omogoča, jo boste zlahka uporabili. Dokaz zato je prvo sklenjeno gostovanje, ki v nasprotnem primeru verjetno ne bi bila mogoča!

Naslovna fotografija DepositPhotos.

The post NEDELJSKI NASVET: Ker VoLTE podpira vse več telefonov in operaterjev, je gostovanje naslednji logičen korak appeared first on Tehnozvezdje.

Doslej je T-2, ki lastnega omrežja nima v zadostnem obsegu, za pokrivanje celotne države in zagotavljanje primernega nivoja storitev gostoval pri Telekomu Slovenije. Podobno kot denimo dolgo časa Telemach, vendar je slednji postal »samozadosten« s svojim omrežjem. Kot je razumeti iz sporočila T-2, je glavni razlog v ceni, delno pa tudi v naboru storitev.

»Gre za pomembno poslovno odločitev, ki bo naročnikom T-2 zagotovila številne prednosti v kakovosti mobilnih storitev. Razlogi za spremembo dosedanjega gostovanja mobilne telefonije tičijo v omejevanju razvoja T-2 s strani trenutnega ponudnika Telekoma Slovenije, saj nacionalni operater na trgu zaostruje pogoje sodelovanja in selektivno zvišuje veleprodajne cene.« Pri A1 Slovenija so, kot vse kaže, dobili nižjo (ali vsaj ne višjo) ceno, zraven pa še 5G in VoLTE, medtem ko so bili prej omejeni na največ tehnologijo 4G in klice prek starejše 2G.

V T-2 so povedali, da bodo prehod na novega ponudnika izvedli v prihodnjih dveh mesecih in zatrdili, da naročniki tega niti ne bodo zaznali (v smislu, da bi morali karkoli nastavljati na telefonih, lahko pa se seveda spremenijo pokritost in kakovost storitve na posameznih območjih, saj omrežja niso enakovredna). Pri A1 Slovenija že od začetka delovanje pred sedmimi leti gostuje navidezni operater HoT, medtem ko družba sama poleg pod svojo, prodaja storitve še pod dvema (»nizkocenovnima«) znamkama, Bob in re:do. Medtem na Telekomu ostajajo nekateri nišni ponudniki, kot sta Spar in Softnet, nekdanja največja uporabnika omrežja, Debitel in Izimobil, je vodilni operater sam prevzel že pred leti (prvega l. 2015, drugega dve leti kasneje).

»Nov dogovor z družbo A1 o nacionalnem mobilnem gostovanju predstavlja pomemben premik v zagotavljanju izboljšanih mobilnih storitev družbe T-2. Z njimi bomo na trgu močnejši in konkurenčnejši, saj želimo svojim naročnikom čim prej zagotoviti izboljšane storitve in vsebinsko bogatejše mobilne pakete,« je v ob tem v pripravljeni izjavi izpostavil predsednik poslovodstva družbe T-2 Robert Erzin (na naslovni fotografiji desno).

Predsednik uprave A1 Slovenija in A1 Hrvaška Dejan Turk pa je dodal: »Sodelovanje z družbo T-2 predstavlja nov mejnik pri souporabi infrastrukture A1 Slovenija. Ponosen sem, da so pri konkurenčnemu ponudniku telekomunikacijskih storitev prepoznali dodano vrednost, ki jo naše visokotehnološko mobilno omrežje ponuja. Gre za pomemben strateški korak pri upravljanju omrežja, ki ob visokih investicijah in rednem nadgrajevanju danes omogoča uporabo tehnologije 5G že več kot 81 odstotkom prebivalcem.«  

• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Kako iz zagate po 13. oktobru?
• 
  Buzz »popravljen« in s štirikolesnim pogonom!
• 
  Nehajte sanjati o vodiku in trajnostnih gorivih!
• 
  To je kamera, ki cilja na en sam popoln posnetek
• 
  SPREGLEDANO: Zabaven in tudi, temu ni moč oporekati, na trenutke TRAPAST

The post Uporabniki T-2 odslej v mobilnem omrežju A1 appeared first on Tehnozvezdje.

Prednost opravljanja klicev prek omrežja LTE/4G je v tem, da je kakovost zvoka bistveno boljša v primerjavi s klici, ki sicer potekajo prek omrežij 2G ali 3G, saj je privzeta uporaba HD-govora. Poleg tega VoLTE omogoča hitrejše vzpostavljanje klicev, manjšo porabo baterije mobitela ter hkratno opravljanje klica in prenosa podatkov v omrežjih 5G in LTE/4G. Ob trendu postopnega prenehanja uporabe omrežij 2G in 3G po svetu bo mobilno gostovanje VoLTE vse bolj pomembno.

Mobilno gostovanje VoLTE je na voljo vsem mobilnim naročnikom Telekoma Slovenije; storitev VoLTE podpira velika večina mobitelov na trgu. Ob tem se Telekom Slovenije pripravlja ali pa že opravlja testiranja z več mednarodnimi operaterji, tako da lahko pričakujemo, da bo mobilno gostovanje VoLTE kmalu običajna storitev pri mobilnem gostovanju njegovih uporabnikov v večini držav. S tem bo uporabniška izkušnja med gostovanjem še izboljšana.

Telekom Slovenije sicer mobilno gostovanje v omrežju LTE/4G zagotavlja pri več kot 200 operaterjih v 99 državah, mobilno gostovanje 5G pa pri okoli 110 operaterjih v 54 državah.

Storitvi opravljanja klicev prek omrežja LTE/4G (VoLTE) in brezžičnega omrežja WiFi (VoWiFi) pomembno izboljšujeta uporabniško izkušnjo

Telekom Slovenije je kot prvi v Sloveniji uporabo storitve VoLTE omogočil spomladi leta 2017, leta 2018 pa še storitev VoWiFi (Voice over WiFi). S storitvijo VoWiFi lahko  uporabniki govorne storitve v tujini opravljajo prek brezžičnega omrežja WiFi, izjemno pomembna prednost pa je v tem, da se klicanje in pošiljanje SMS-sporočil prek storitve VoWiFi¸, ne glede na to, v kateri državi uporabnik storitev, obračuna po enaki ceni kot klasični klic ali SMS v Sloveniji oz. se porablja iz vključenih količin naročniškega paketa.

The post Telekom Slovenije prvi slovenski operater z gostovanjem VoLTE appeared first on Tehnozvezdje.

Klic prek omrežja četrte generacije, VoLTE namreč pomeni Voice over LTE, je v bistvu izvedba protokola VoIP za mobilno telefonijo in je prisotna že dolgo, a zdaj postaja še nekoliko pomembnejša. Pri njej se zvok, enako kot pri priljubljenih storitvah, kot so Viber, Whatsapp in podobne, prenaša kot vsak drug internetni promet, ki ga razvozla končna naprava, ne kot dejanski prenos zvoka. Zadevo morata podpirati tako oba telefona, udeležena v klicu (in seveda imeti omogočeno), kot tudi ponudnik(a) storitev. Pri tovrstnem klicu je kakovost in tudi zasebnost (šifriranje) na višji ravni. Kadar pa eden od prej omenjenih pogojev ni izpolnjen, se zgodi t. i. fallback na eno od starejših tehnologij. Doslej in pri določenih operaterjih še vedno na 3G, pri tistih, ki so to generacijo mobilne telefonije poslali na smetišče zgodovine, pa na 2G (GSM) oz. prvo digitalno generacijo (NMT je bila namreč še analogna). V praksi velike razlike v kakovosti zvoka sicer ni, je pa precejšnja glede potencialnega »prisluškovanja« in prestrezanja klicev.

Za domače klice naročnikov so operaterji poskrbeli. Ne pa tudi za predplačnike in za gostovanje v tujini. Dogovori za gostovanje VoLTE so redki, prav tako ga A1, Telekom in Telemach še ni ponudili predplačnikom. V A1 so napovedali, da bodo to storili prihodnje leto, pri Telekomu bi lahko iz odgovora, da delajo na tem, sklepali podobno, medtem ko v Telemachu niso podali konkretne časovnice. Vsi trije pa kot razlog navajajo zahtevno implementacijo storitve, ki je po naših informacijah nižje na listi prioritet tudi zaradi dokaj nizkega števila predplačnikov.

Poglavitna težava pri implementaciji tehnologije VoLTE je v prepoznavanju tega prenosa podatkov kot glasovnega klica. Operaterji namreč večinoma, toliko bolj to velja za predplačniške ponudbe, še naprej razlikujejo med klici in prenosom podatkov. Prvi imajo eno ceno, običajno na minuto, drugi drugačno, obračunano po kilobajtu ali megabajtu. V paketih z veliko ali celo neomejenimi količinami podatkov to ne predstavlja tolikšnega problema, a tudi tam se klic VoLTE obračunava kot glasovni klic. Teh ima običajno naročnik na voljo neomejeno ali vsaj nekaj tisoč minut, in kadar kliče s telefonovo osnovno funkcijo, ne s kakšno dodatno storitvijo, tudi pričakuje, da se bo to štelo v zakupljene minute, ne v mega- oz. gigabajte. Še bolj delikatno je to pri predplačnikih, saj so tam megabajti še veliko dražji in bi klic VoLTE, obračunan kot podatkovni prenos, nanesel precej evrov, daleč čez mejo, ki so jo tovrstni uporabniki pripravljeni plačati in zaradi česar sploh uporabljajo predplačniško storitev.

V tujini zna vklopljen VoLTE na telefonu celo povzročiti neželene stroške, saj poskuša vzpostaviti podatkovno povezavo in pri tem prenese nekaj bajtov, preden gre klic vseeno čez 2G ali 3G. Podobno je pri prijavljanju v omrežja LTE ali 5G, četudi ima uporabnik izključen prenos podatkov oz. podatkovno gostovanje. Žal tehnološke lastnosti omrežnih tehnologij, delovanje telefonov in operatersko obračunavanje storitev niso vedno prijazne do uporabnikov in od njih zahtevajo dodatne ukrepe (izklapljanje povezovanja v omrežja LTE in 5G ter storitve VoLTE zunaj EU), ki ne bi bili potrebni, če bi industrija te stvari uredila sistemsko.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Kako iz zagate po 13. oktobru?
• 
  Buzz »popravljen« in s štirikolesnim pogonom!
• 
  Nehajte sanjati o vodiku in trajnostnih gorivih!
• 
  To je kamera, ki cilja na en sam popoln posnetek
• 
  SPREGLEDANO: Zabaven in tudi, temu ni moč oporekati, na trenutke TRAPAST

The post Medtem ko tehnologija 3G odhaja, VoLTE še naprej ni vsesplošni standard za klice appeared first on Tehnozvezdje.

Več uporabnikov je na družabnih omrežjih potrdilo, da jim po novem deluje 5G, eden pa je zapisal, da sta v operaterskih profilih vključeni tudi tehnologiji za klice prek omrežja LTE in 5G (VoLTE) ter brezžičnih omrežij (VoWiFi). To velja za Android 14, ki je za zdaj še »beta«, torej ga imajo na telefonih samo tisti, ki jim ne predstavlja težave nedokončana različica operacijskega sistema s potencialnimi težavami in nedelovanjem kakšne od aplikacij. Na telefone običajnih uporabnikov bo ta izdaja prišla jeseni, verjetno oktobra, in takrat bo dokončno jasno, ali je zgodbe z nedelovanjem 5G in VoLTE (pustimo manj pomembni VoWiFi ob strani) na telefonih Pixel v Sloveniji v pretežni meri konec. To bo tudi sovpadlo z začetkom prodaje linije Pixel 8 in tako bodo morda ti telefoni, četudi bodo znova dosegljivi zgolj v tujini, denimo na nemškem ali italijanskem Amazonu, vendarle spet zanimivi za slovenske kupce in jih bomo lahko znova priporočali kot spodobno alternativo modelom v naših koncih prevladujočih znamk.

Povsem odpravljena težava morda vendarle ne bo, ker naj bi »sprostitev« omejitve, če temu tako rečemo, ali podpora za omenjene tehnologije, če gledamo na stvari z drugega zornega kota, veljala samo za modele z Googlovim lastnim procesorjem Tensor. Pixel 5 in Pixel 4a 5G, ki sta imela Qualcommov procesor Snapdragon 765G, sta po navedbah uporabnikov še vedno brez omenjene podpore. Očitno je Google poskrbel samo za strojno opremo, ki jo ima neposredno pod nadzorom.

Prvič je bila nezmožnost povezovanja Pixlov v 5G očitna pri modelu 6, ko so operaterji začeli širiti svoja omrežja pete generacije. Kasneje smo zadevo in tudi nedelovanje rešitev VoLTE ter VoWiFi potrdili še med testom modela 6a. Sedmic nato nismo testirali, tudi zaradi te pomanjkljivosti, saj bi jih morali kupiti v eni od omenjenih trgovin, in ker smo vnaprej vedeli, da niso polno funkcionalni, se nam to ni zdelo vredno. Pixel 7a je sicer zdaj na nemškem Amazonu na voljo za približno 500 evrov (včasih kakšen evro več, včasih kakšnega manj), medtem ko »prava« sedmica stane približno 540 (128 GB) ali 660 evrov (256 GB), 7 Pro pa 760 evrov (128 GB, različica z 256 GB v času našega preverjanja ni bilo na voljo).

Razlog za nedelovanje je bil v tem, da v vdelani programski opremi ni bilo profilov za omenjene tehnologije za slovenske operaterje. Nekaj podobnega pri telefonih iPhone počne tudi Apple, vendar je že pred časom dodal najprej Telekom Slovenije in nato A1 Slovenija, letos pa še Telemach. Razlika je sicer v tem, da vsi omenjeni operaterji imajo v ponudbi celoten nabor iPhonov, medtem ko Pixlov, razen morda kdaj kakšne butične zaloge, ne ponujajo. Googlovega razloga za tako omejevanje tehnologij najbrž ne bomo nikoli izvedeli, bilo pa je dokaj učinkovito. Ni bilo namreč kakršnega koli znanega načina, da bi uporabnik na lastno pest »vklopil« vsaj 5G, medtem ko je za VoLTE menda obstajala nekakšna, ne ravno preprosta metoda, ki pa jo je bilo treba ponoviti ob vsaki posodobitvi operacijskega sistema.

Zdaj se lahko nadejamo, da ob od jeseni naprej vse delovalo nemoteno. Če bi hkrati kateri od operaterjev ali vsaj trgovcev bolj zavzeto umestil te telefone v svojo ponudbo, tudi ne bi škodilo konkurenčnosti slovenskega trga pametnih telefonov, ki je postal precej zaspan in enoličen.

Kaj si lahko obetamo od linije Pixel 8?

Znova bo Google pripravil manjši in nekoliko okrnjen ter večji model z vsemi dobrotami. Manjši Pixel 8 naj bi tako imel 6,17-palčni zaslon polne visoke ločljivosti z osveževanjem 120 Hz, nov procesor Tensor 3, nadgrajeno 50-milijonsko tipalo glavne kamere in baterijo s kapaciteto 4485 mAh. Zaslon bo tako nekoliko manjši, a s hitrejšim osveževanjem, baterija rahlo večja, polnjenje bo še naprej dokaj počasno (do 24 W), bo pa znova na voljo tudi brezžično, širokokotna in selfijevska kamera naj bi po strojni plati ostali enaki.

Pri Pixlu 8 Pro pričakujemo manj sprememb. Še naprej bo menda imel 6,7-palčni zaslon WQHD s prav tako največ 120-herčnim osveževanjem, ki pa utegne biti manj zaobljen na robovih, pretežno nespremenjen nabor kamera, deležen bo enakega procesorja in novega fotografskega tipala kot mala sedmica in verjetno tudi približno desetodstotne podražitve v primerjavi z lansko začetno ceno.

• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Kako iz zagate po 13. oktobru?
• 
  Buzz »popravljen« in s štirikolesnim pogonom!
• 
  Nehajte sanjati o vodiku in trajnostnih gorivih!
• 
  To je kamera, ki cilja na en sam popoln posnetek
• 
  SPREGLEDANO: Zabaven in tudi, temu ni moč oporekati, na trenutke TRAPAST

The post Google na novejših telefonih Pixel vendarle omogočil 5G v omrežjih slovenskih operaterjev appeared first on Tehnozvezdje.