Začetek delovanja Telekomovega 5G sicer sega v lansko poletje, toda v prvih mesecih omenjeni operater še ni prodajal storitve. Nato je predstavil paket Naj 5G, ki je sprva edini omogočal povezovanje v omrežje pete generacije, kasneje pa so to možnost dodali še drugim paketom. Ko sta svoji omrežji zagnala še Telemach in A1 Slovenija ter vanju začela »spuščati« uporabnike in ko se ponudba telefonov s podporo novi tehnologiji širi, ta postaja že skoraj vsakdanja.

»Po enem letu izkušnje kažejo, da uporabniki prednosti, ki jih prinaša 5G, predvsem višje hitrosti prenosa podatkov, z veseljem izkoriščajo. Novo omrežje uporablja večina tistih, ki kupi nov telefon,« so poudarili v Telekomu Slovenije. Po podatkih tega operaterja zdaj približno tretjina mobilnikov v njegovi ponudbi podpira povezovanje v 5G. Zaradi večjega zanimanja za novo tehnologijo, ki še dodatno spodbuja prenos podatkov v mobilne omrežju, in »naraščajočih potreb naročnikov,« so se odločili še za obogatitev naročniških paketov z večjo količino vključenih gigabajtov, ki jih je mogoče tudi deliti z domačimi ali prijatelji. Ob tem lahko dodamo, da so skoraj vsi operaterji v zadnjem času ozaljšali svoje pakete, zato Telekomova poteza ni padla z neba, temveč je glede na dogajanje na trgu povsem logična. Za naročnike pa je to prijetno obdobje, saj dobivajo več za enako ceno.

Take so spremembe Telekomovih paketov:

Naj 5G, ki je po besedah operaterja »izjemno priljubljen«, po novem vključuje 800 GB prenosa podatkov. To je 2,67-krat več kot prejšnjih 300 GB. Najvišja hitrost ostaja 400/150 Mb/s, cena pa 30 evrov na mesec ali 25 evrov s popustom ob povezovanju s fiksno naročnino. Ta po novem znaša pet evrov namesto tri evre.

Naj C ima vključenih 500 GB namesto prejšnjih 140 GB. To je več kot trikratno povišanje, je pa hitrost tu in pri ostalih paketih omejena na 150/50 Mb/s. Naročnina velja 25 oz. 20 evrov mesec.

Naj B vključuje 200 GB za 24 oz. 19 evrov na mesec, prej jih je 70 GB.

Naj A je bil deležen petkratnega povečanja vključene količine gigabajtov, ki pa je v primerjavi z ostalimi paketi še vedno nizka, saj znaša 10 GB. Podobno je pri »vstopnih« paketih ostalih operaterjev. Ta paket je dobil še neomejene pogovore in sporočila v vsa slovenska omrežja in v državah območja EU-tarife. Naročnina na Naj A stane 17 oz. 12 evrov na mesec.

• 
  NEDELJSKI NASVET: Če imate skupnega, potem je to za vaju najbolje …
• 
  Novi dirkalnik Formule E bo hujša »mašina« od aktualnega bolida F1
• 
  Nekaj čudnega se dogaja nad našimi glavami!
• 
  Kako odpraviti ozka grla v omrežju?
• 
  Samsung Galaxy S26/S26+: Odločitev, ki pušča nekaj pelina

The post Telekom s 50 tisoč uporabniki omrežja 5G in obogatenimi naročniškimi paketi appeared first on Tehnozvezdje.

Na sodišče EU se je po pomoč obrnilo sodišče v Budimpešti, ki je presojalo o pritožbi operaterja Telenor. Ta je ponujal naročniška paketa mobilne telefonije, pri katerih se prenos podatkov, ki sta ga ustvarili storitvi MyChat in MyMusic, ni štel v skupno mesečno kvoto. Klasično ničelno tarifo, pomembno za razumevanje sodbe sodišče pa je dejstvo, da se pri teh paketih promet v »prednostnih« aplikacijah ni upočasnil na nizko hitrost, ko so uporabniki porabili svoj mesečni limit megabajtov oz. gigabajtov.

Prva ugotovitev sodišča je bila, da storitev dostopa do interneta ne sme vsebovati omejevanja uveljavljanja teh pravic. V nadaljevanju pa se je osredotočilo na vplive »ničelne tarife.« Ta lahko povzroči resne posledice na znatnem delu trga.

Taki paketi namreč lahko povečajo uporabo privilegiranih aplikacij in storitev ter soodnosno zmanjšajo uporabo preostalih razpoložljivih aplikacij in storitev glede na ukrepe, s katerimi ponudnik storitev dostopa do interneta uporabo slednjih tehnično oteži ali celo onemogoči,

je zapisalo sodišče. Ne gre pa samo za dajanje prednosti določenim ponudnikom in zapostavljanje drugih. Tu so še pravice naročnikov:

Prav tako velja, da čim večje je število strank, ki sklenejo take sporazume, tem bolj lahko skupni učinek teh sporazumov glede na njegov obseg povzroči znatno omejitev uveljavljanja pravic končnih uporabnikov ali celo poseže v bistvo teh pravic.

Kot pojasnjuje sodba, za ugotavljanje, ali storitev (z ničelno tarifo) krši določbe direktive glede odprtosti interneta, ni treba izvesti nikakršne ocene vplivov. Operater ali spoštuje splošno obveznost enake in nediskriminatorne obravnave internetnega prometa ali pa je ne. Predvsem pa ne morejo za kakršno koli omejevanje biti opravičljivi poslovni razlogi, temveč zgolj tehnični ali objektivne okoliščine. Sodišče je skratka presodilo, da je madžarski urad za medije in komunikacije od Telenorja upravičeno zahteval umik omenjenih paketov in prenehanje tovrstne obravnave prometa v mobilnih omrežjih.

V slovenskem regulatorju, Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) so pripravili svoje pojasnilo, ker so – po njihovih navedbah – zasledili zavajajoče interpretacije sodbe. Kot pravijo v Akosu, sodišče ni prepovedalo ničelne tarife kot take, ampak »je prepovedalo različno obravnavo podatkovnega prometa po izrabi zakupljene količine podatkov.« Kakršno je bilo stališče Akosa že pred tem. Z drugimi besedami – operater lahko ponuja storitve z ničelno tarifo, če je posebne obravnave konec, ko naročnik (z drugimi storitvami) porabi zakupljeno količino podatkov. Takrat mora biti ves internetni promet obravnavan enak. Če sem nekoliko ciničen – vse se mora nalagati ekstremno počasi. Kajti skoraj nikoli operaterji ne upočasnjujejo na uporabno hitrost, ampak običajno na 64 kb/s ali kakšno podobno, absurdno počasno pretakanje podatkov. Seveda pa je v tem primeru ponujanje ničelne tarife za operaterja bistveno manj zanimivo, saj preferirane storitve na ta način izgubijo precejšen del svoj privlačnosti.

V vsakem primeru pa je »alternative pogled« na internetno nevtralnost že v precejšnji meri odpravilo nekaj drugega, ne direktive in sodišča. Konkurenca med operaterji in drugi dejavniki so poskrbeli za takšno številko gigabajtov, vključenih v večino naročniških paketov mobilne telefonije, da jih marsikdo že težko porabi in ni več prave potrebe po ponujanju storitev z zastonjskim prenosov podatkov.  

Naslovna fotografija: Deposit Photos

The post Sodišče obvarovalo nevtralnost, ki jo je marsikje že pred tem rešilo povečanje vključenih količin gigabajtov appeared first on Tehnozvezdje.

Gre pa za ogromno podatkov. Osnovna enota informacije je bit (b), osem pa jih sestavlja zlog – bajt (B). 1024 zlogov sestavlja kilobajt, 1024 kilobajtov en megabajt in 1024 teh en gigabajt. To je več kot ena milijarda bajtov. Če z enim opišemo eno črko, je to milijarda črk, iz katerih lahko sestavimo ogromno zapisov. 100 GB pa je stokrat več. Morda si še vedno ne znate predstavljati, koliko podatkov je to. Kaj pa takole? 100 GB zadošča za sto ur gledanja videa v polni HD-razločljivosti, oziroma če nam je ta količina na voljo mesečno – tri ure čisto vsak dan. Vsekakor dovolj tudi za največjega ljubitelja takšnih in drugačnih gibljivih slik.

Ko je telefon priključen v mobilno omrežje, podatki tečejo v obe smeri, a velika večina v smeri k uporabniku. Razen, če ne nalagamo velikih datotek v oblačne storitve, kar vse pogosteje počnemo. V podatkovno količino, ki nam je na voljo, se štejejo oboji. Da je vse skupaj jasno in nedvoumno. Nekaj besed moramo nameniti tudi besednim igram. Telemach na primer pravi, da je podatkovna količina mobilnega paketa »Največ« neomejena, čeprav po porabi 100 GB uporabniku upočasni hitrost na 1 Mb/s. Prav se mi tudi zdi omeniti, da omenjeni operater hitrost prenosa podatkov upočasni tudi, ko je uporabnikova naprava prijavljena v nacionalnem gostovanju v omrežju Telekoma Slovenije. Sicer pa ima takšne ali drugačne omejitve v mesečni količini večina paketov, ki se ponaša z oznako »neomejeno«. Matematično pa izraz kajpada ni pravilen. Kadar imamo omejen čas (mesec dni) in določeno najvišjo hitrost (tehnologija omrežja 4G), je vedno na voljo neka končna količina podatkov, ki jih lahko pretočimo. Po drugi strani pa je 100 GB za večino uporabnikov količina, ki je nikdar ne presežejo, torej je zanje funkcionalno res neomejena.

Teoretično mnogo več podatkov

Matematično lahko izračunamo, da bi brez omejitve hitrosti v 30 dneh neprestanega prenosa podatkov z največjo hitrostjo 150 Mb na sekundo, prenesli dobrih 46 terabajtov (TB) oziroma za lažje razumevanje 460 krat po tistih 100 GB. Ker pa se prenos podatkov po 100 GB ne zaustavi, me zanima, koliko podatkov lahko prenesemo v enem mesecu v primeru omenjenega paketa. V idealnih razmerah prenosa podatkov s hitrostjo 150 Mb/s bi omejitev dosegli v pol drugi uri. Kljub temu, da bi ves preostali čas živeli s hitrostjo 1 Mb/s, bi še vedno do konca meseca prenesli dobrih 315 GB podatkov. Skupaj skoraj pol tera. Veliko manj kot v primeru brez omejitve, vendar sta oba primera le teoretična in v praksi tudi težko ali celo nemogoče dosegljiva. Kaže pa prvi primer tudi na razloga, zakaj se operaterji odločajo za omejitve. Da bi preprečili morebitne zlorabe. Nekdo bi lahko svoj paket prek deljene Wi-Fi točke ponudil vsem sosedom v bloku ali kaj podobnega.

Dejal sem, da 100 GB mesečno zadošča za 100 ur videa ali za robustno mešanico uporabe spletnih storitev. Za boljše razumevanje poglejmo ocene, »porabijo« najbolj uporabljene storitve. Dobršen del tega kajpada prenesemo v domačem brezžičnem omrežju in kadar je omenjena količina le dodatek za tedaj, ko nas ni doma, še lažje razumemo, zakaj je toliko podatkov več kot dovolj.

Koliko so težke nekatere storitve?

• Brskanje po spletu. Obisk povprečne spletne strani bo zahteval 1 MB podatkov (mnoge so seveda obsežnejše, a veliko jih še ostaja “lažjih”), ena ura brskanja pa 50 MB. Ne sliši se na veliko, vendar lahko sicer nedolžno brskanje nanese 1,5 GB mesečno.
• Sporočilne storitve. Poraba je odvisna od pogostosti uporabe in kaj si pošiljamo (samo besedilo ali tudi zvok in slike). Preprosta komunikacija je dnevno zaslužna za 50 MB, mesečno pa 1,5 GB, srednje pogosta 100 MB/3 GB in zahtevna 250 MB/7,5 GB.
• Pretočna glasba. 100 MB na uro, 3 GB mesečno, če storitev uporabljamo v povprečju uro na dan.
• Pretočni video. Poraba je odvisna od kakovosti videa. Video v slabši kakovosti nanese 250 MB na uro, srednje kakovosti 500 MB in visoke kakovosti 1 GB. Ura gledanja na dan torej na koncu meseca nanese od 7,5 do 30 GB.
• Elektronska pošta. Tudi v tem primeru je poraba odvisna od količine sporočil in morebitnih priponk v njih. V povprečju pa je lahko zaslužna za 5 MB dnevno, 38 MB mesečno oziroma 150 MB mesečno. A le ko v sporočil ni »težjih« priponk, kot so na primer slike.

Koliko podatkov je dovolj?

Vključene podatkovne količine so kot sladkarije. Nikoli jih ni dovolj. Z manjšim kupčkom smo zadovoljni, dokler nam ne dajo večjega. Ko pa se enkrat nanj navadimo, je težko iti nazaj. Nerad uvrščam ljudi v predalčke, a pod predpostavko, da večino prenosa podatkov naredimo v domačem omrežju, potem bo manj zahtevnim uporabnikom mesečno zadoščalo 2 GB, srednje zahtevnim okoli 15 in zelo zahtevni bodo želeli najmanj 25 GB. Če domačega omrežja ni v enačbi, potem omenjene količine pomnožite s tri, pod predpostavko količin podatkov na osebo (ne na družino). Večini bo eni ali drugo zadoščalo, so pa tudi izjeme, kot vedno.

The post 100 GB: ogromno ali pa pljunek v morje! appeared first on Tehnozvezdje.