Serija G je že leta najvišje postavljena v ponudbi podjetja LG, ne samo pri modelih z zaslonom OLED, temveč pri televizorjih nasploh. Letošnja prinaša nekaj novosti, morda več kot običajno, saj zajemajo tudi druge elemente, ne zgolj zaslona in obdelave slike. Dolgo je bilo mogoče televizor te serije, če niste nekje našli dodatnih »nog«, mogoče zgolj obesiti na steno. Zdaj je paketu priloženo tudi stojalo, da ga lahko postavite na omarico. Je sicer zajetno, ni pa posebej domiselno oblikovano in s svojo »globino«  pred zaslonom zasede toliko prostora, da ga komaj ostane dovolj za zvočno letev (ta ali kakšni drugi zunanji zvočniki so nujni!). Za tako postavitev bi sam raje izbral katerega od modelov serije C. Tudi samo ohišje televizorja je presenetljivo debelo, kar pa je povsem v redu, saj to nekoliko olajša dostop do priključkov, ko je TV na stenskem nosilcu (kjer naj bi tudi, kot rečeno, bil).

Še ena večja sprememba je oplazila daljinski upravljalnik. Ta je v slogu drugih proizvajalcev postal »minimalističen«, brez številčnih tipk za izbiranje televizijskih programov. Mogoče je res nekoliko bolj prijeten za držanje in ima za odtenek kvalitetnejše tipke od prejšnjega, čeprav je še vedno povsem plastičen. Tudi premikanje kazalke po zaslonu deluje dovolj dobro, in za večino pomembnih pretočnikov so na voljo tipke za hitri dostop (manjka Youtube), a vseeno mi trend pozabljanja na klasično televizijo ni všeč. Še vedno dovolj pogosto gledamo katere od teh programov in preklapljamo med njimi, da je izbiranje njihovih številk s kazalko nadležno in zamudno, pa tudi nenavadno dolgo traja, da se program zares zamenja (in nato je treba tiste številke še »ukiniti« z zaslona z dodatnim pritiskom). Vse, kar je proizvajalec prihranil, pa je devet tipk na daljincu.

Zadnja leta v svetu televizorjev med proizvajalci poteka podobna borba za primat v svetilnosti zaslona, kot smo nekoč med proizvajalci fotoaparatov spremljali »vojno megapik.« LG je pri modelih G3 in G4 uporabil tehnologijo mikrozrcal, ki so usmerjala čim več svetlobe proti gledalcu, še pred tem je denimo dodajal »prazno« belo diodo za več svetlobe, zdaj pa je prešel na novo zasnovo diod, ki ustvarjajo sliko. Te so sestavljene iz dodatne plasti, s čimer svetijo močneje. S tem se lahko po specifikacijah televizor kosa z modeli, ki uporabljajo najnovejše zaslone QD-OLED iz Samsunga, in večino s tehnologijo mini LED.

Vprašanje je seveda, kaj to pomeni za gledalca. Televizorji OLED prve generacije so nedvomno imeli problem s svetilnostjo, še posebej celozaslonsko pri sliki standardnega dinamičnega razpona. Ni se občutil vedno, a za gledanje v zelo svetlem prostoru oz. oknom za gledalcem, je malo zmanjkalo. Naslednje generacije so prinesle dovolj izboljšanja, da se je problem le še redko zares opazil, ni pa mogoče zanikati, da se je drugod še vedno dalo dobiti svetlejšo sliko, če vam je bilo to pomembno. Vendar tudi ne nujno svetlejšo v formatih HDR, kjer tisto, kar je v prizoru zelo svetlo, zares zasije. To je tu še toliko bolj opazno, v določenih slikovnih načinih, denimo živahnem, že skoraj do točke, da zabolijo oči. Tako zaradi same svetilnosti, kot tudi zaradi hudega kontrasta s tistim, kar je v prizoru temno, saj to lahko televizor tudi ohrani dovolj temno. Pri vsakem z zaslonom, kjer ni posamezna (pod)pika samostojen izvor svetlobe, se namreč prikrade nekaj neželene sivine ob povečevanju svetilnosti na najvišje nivoje, tu pa skoraj nič.

Vseeno ne priporočam živahnega slikovnega načina in tudi ne standardnega, temveč enega od tistih, ki omogočajo »bolj veren« prikaz, ne povsem pretiran in izumetničen, vendar še vedno dovolj prilagojen vašemu okusu. Meni ustreza način Kino, ne grem v popolnoma drugo skrajnost z načinom Filmmaker (»kot si je režiser zamislil«) ali ISF, ki se mi zdi privzeti pretirano temen. V vseh teh se nekaj najhujše svetilnosti izgubi, a je je še vedno več kot dovolj. Toda marsikatera vsebina preprosto ni zmontirana z dovolj visokimi razponi in ne izkorišča vsega, kar TV ponuja. Zato nazadnje, tudi če je serija ali film v formatu Dolby Vision (ali pa HDR10+), pri samem prikazu ni tako drastične razlike med tem in kakšnim od starejših modelov, kot bi jo mogoče pričakovali. Morda pa lahko zadevo vzamete kot nakup na dolgi rok. Že zdaj dobite izvrstne barve, podrobnosti, možnost nastavljanja prikaza, kakršnega si želite, in čez nekaj let bo na pretočnikih vse več vsebin, ki bodo znale »potegniti« iz zaslona njegovo maksimalno svetilnost. Še vedno sicer tehnologija QD-OLED nudi intenzivnejše barve, mini LED pa večjo svetilnost pri običajni (ne-HDR) sliki, toda LG-jev OLED za moj okus ohranja najbolj »naravno« in prijazno sliko.

Škoda je, da sliki ne sledita niti zvok niti prijaznost uporabniškega vmesnika. Prvi preprosto nima prave prezence. Manjkajo mu tako nizki kot čisti visoki toni in čeprav bi težko rekel, da je slabo, je nekako anemično in sem za uživanje v tako dobrem prikazu zelo hitro priklopil zvočno letev z resnim nizkotoncem. Predrugačenje izbirnikov pa je LG-ju polovično uspelo. Določene zadeve je mogoče zdaj, ko so razpostavili glavne elemente v posamične gruče, ko gledalec pritisne tipko za nastavitve, res spremeniti hitreje. Vendar imajo drugi proizvajalci za to na voljo še bolj premišljene načine. Za detajlno spreminjanje nastavitev pa se ni veliko spremenilo in še naprej zahteva mnogo preveč klikanja ali »skakanja« naokoli s kazalko. Trakovi z aplikacijami in drugimi viri na domačem zaslonu so priročni, še vedno pa ne razumem, čemu je namenjena njegova zgornja polovica, kjer boste tudi čez tri leta še vedno gledali enako naključno fotografijo in napis, »Začnite novo izkušnjo z WebOS.« Če bi mi vsaj pustili ta prostor nekako zapolniti in izkoristiti, potem bi bila izkušnja res nova. Tudi tipka za vire na daljincu je označena tako, da nisem takoj dojel, čemu je namenjena.

G5 je znova odličen za igričarje, omogoča celo hitrejše osveževanje od tega, kar zmorejo konzole, vendar tega nisem mogel preizkusiti, ker sem imel na voljo zgolj Xbox z največ 120 Hz. Vseeno je, na kateri vhod HDMI ga priključite, saj so vsi enakovredni (HDMI 2 je sicer prvenstveno namenjen zvočni letvi), in televizor samodejno preklopi v ustrezen način ter namesto klasičnih nastavitev odpre »igralno« pasico.

LG OLED G5 je svojo prodajno pot v velikosti 165 cm začel pri 2.230 evrih, kar se mi ne zdi pretirano, in bo sčasoma zagotovo na voljo za bolj dostopen znesek. Še ugodnejši pa bo skoraj zagotovo C5, za katerega ne pričakujem, da ima kaj dosti drugačno sliko (ali zvok), in je lepši za postavitev na omarico. Kot že prejšnja leta zato priporočam, da spremljate predvsem njegovo ceno.

HVALIMO:

• Znova izvrstna slika, podkrepljena še z dodatno svetilnostjo
• Ohranjanje kakovosti v vseh slikovnih načinih
• Tekoče delovanje operacijskega sistema
• Enakovredni priključki HDMI
• Klasično stojalo, četudi neizvirno

GRAJAMO:

• Manj uporaben daljinski upravljalnik od prejšnjega
• Povprečen zvok
• Počasno preklapljanje kabelskih programov
• Neizrabljena površina domačega zaslona operacijskega sistema

The post LG OLED G5 (OLED65G51LW): Vprašati se moramo, kje se inovacije in izboljšave sploh še vidijo appeared first on Tehnozvezdje.

Znamka XGIMI je tehnološko nadgradila in oblikovno povsem prenovila svoj paradni prenosni projektor (tule je test predhodnika Mogo 2 Pro). Mogo 3 Pro je sestavljen iz treh elementov. Dvodelnega valja in stranskega stojala, v katerega je projektorski del valja vpet tako, da se lahko suče za 130 stopinj. To omogoča njegovo postavitev skoraj kamorkoli, medtem ko je bilo treba predhodnika in druga brez možnosti prilagajanja podstavljati, montirati na stativ in podobno, da smo sliko dobili tja, kamor smo želeli. Spodnji, nepremični del valja je zvočnik (2 x 5W), ki se ponaša z znamko Harman Kardon. Na voljo je tudi stativ, ki ima vgrajeno baterijo, in s tem zagotavlja dve uri in pol delovanja. Sicer je treba projektor priključiti na napajalnik (prek priključka USB-C) ali na zunanjo baterijo za prenosnik oz. prenosno polnilno postajo.

Glavna je seveda slika, ki jo izrisuje v polni visoki razločljivosti, podpira pa format HDR10, čeprav je vprašljivo, koliko lahko pri svoji svetilnosti dejansko ustvari učinka visokega dinamičnega razpona. Slednjo so sicer s 400 dvignili na 450 ISO lumnov, kar je nekoliko bolje od večine tovrstnih projektorjev. Podjetje za kakovostno sliko priporoča diagonalo največ 120 palcev (305 cm), a raztegniti se jo da vse do 200 palcev (508 cm).

Poleg USB-C ima Mogo 3 Pro še vhod USB-A, denimo za ključek z vsebinami, in mikro HDMI (ki podpira protokol ARC). Na njem teče operacijski sistem Google TV, ki je tokrat certificiran tudi za nameščanje aplikacije Netflix. Slednje je bila doslej pri tovrstnih projektorjih težava, po novem pa morda ne bo več (tudi najnovejše Ankerjeve Nebule uradno »podpirajo« Netflix).

Glede brezžičnega povezovanja ta projektor ni najbolj sodoben z Wi-Fi 5 in bluetooth 5.1. Ker tehta 1,1 kg, ga ne bo težko prenašati s seboj. Stal bo 499 evrov, z omenjenim baterijskim stativom pa 579 evrov.

The post Prenosni projektor XGIMI Mogo 3 Pro igra na vse prave karte appeared first on Tehnozvezdje.

Za posel s televizorji so pri omenjenem korejskem podjetju najbolj pomembni modeli z zasloni OLED, še posebej serija C. Letošnje oznake bodo v znamenju števila štiri, bodo verjetno tisti, ki so se odločili, da preskočijo C3 in počakajo, če bo C4 v l. 2024 dobil zaslon z mikrozrcali (MLA) za večjo svetilnost, ki so ga prvič vgradili v model G3 in ki je uspešno tekmoval z zasloni QD-OLED. Žal bodo razočarani, kajti C4 ostaja pri zaslonu OLED EVO (oz. OLED.EX), bo ta v določenih slikovnih načinih prikazal nekoliko svetlejšo sliko zaradi sposobnosti nadgrajenega procesorja serije Alpha 9. Še posebej naj bi se razlika poznala pri najmanjših dveh izvedbah z diagonalama 107 cm (42 palcev) in 122 cm (48 palcev), ki se zanašata še na »klasičen« zaslon OLED. Novi procesor prinaša tudi izboljšave z umetno inteligenco, vendar ne v tolikšni meri kot pri najvišji liniji G4 ter letošnjem dodatnem modelu M4. Druga večja novost pri C4 je podpora dinamičnemu osveževanju do 144 Hz, doslej je bila najvišja vrednost 120 Hz. Izkoristili ga bodo lahko igričarji s primernim PC-jem, kajti konzole aktualne generacije (PS5 in Xbox serij X in S) zmorejo največ 120 sličic na sekundo. Kot že doslej bosta podprta protokola za izenačevanje izrisa iz grafične kartice in prikaza na zaslonu Nvidia G-Sync in AMD Freesync.

Zelo razveseljiva novost za velik del uporabnikov bo podpora protokolu Google Chromecast za pošiljanje vsebin iz telefonov in drugih naprav na zaslon televizorja. Že pred tem so LG-jevi televizorju podpirali podobno Applovo tehnologijo Airplay in jo bodo tudi vnaprej. Ali bo Chromecast s posodobitvijo prišel tudi na starejše modele, ni podatka, bi bil pa presenečen, če bi se to zgodilo. Prvič bo vgrajena tudi podpora za naprave pametnega doma po standardu Mater. LG je sicer za letošnje modele televizorjev in tudi za dve generaciji nazaj, torej od letnika 2022 naprej, obljubil štiri leta posodobitev operacijskega sistema WebOS. Vizualno LG C4 na fotografiji izgleda enako kot že C2 in C3, na voljo bo vse do velikosti 211 cm (83 palcev), verjetno pa bo še naprej največ zanimanja za diagonale 165 cm (65 palcev), 139 cm (55 palcev) in 195,6 cm (77 palcev), najbrž v takem vrstnem redu.

Vrhnja serija G bo z modelom G4 pridobila povsem nov procesor Alpha 11 AI, ki bo sposoben mnogih trikov z umetno inteligenco. Tako naj bi zagotavljal še bolj svetlo in ostro sliko, bolje razločeval, kje mora dvigniti svetilnost in na katerih območjih zaslona pustiti temine, kje v prizor prihaja svetloba, kje so obrazi in podobno, ter s tem »ustvarjala kar najbolj tridimenzionalno sliko,« kot so zapisali v podjetju. Kdor bo pretežno gledal s slikovnimi načini, ki tovrstne »izboljšave« pretežno ignorirajo (denimo Kino in še posebej Filmmaker), bo najbrž imel zelo podobno sliko kot bi je bil deležen pri modelu G3. Z G4 bo zaslon MLA na voljo tudi v diagonali 211 cm, prvič pa bo televizor serije G naprodaj tudi v velikosti 259 cm (98 palcev), vendar ta zaradi tehnoloških omejitev ne bo imel zaslona vrste MLA. Vsaj na nekaterih trgih bo G4 v določenih velikostih končno na voljo tudi z osrednjim podstavkom, ne zgolj s stenskim nosilcem in brez možnosti za postavitev na omarico. Tudi G4 bo seveda deležen osveževanja s 144 Hz.

Tehnološko enak bo M4 (na naslovni fotografiji), ki pa ga bodo oglaševali kot »brezžičnega«. Od G4 se bo namreč razlikoval po tem, da bodo vsi priključki (HDMI 2.1 bodo trije namesto štirih) v ločeni škatli Zero Connect Box, od katere bo do samega televizorja šel zgolj en kabel. To rešitev že nekaj let pri določenih modelih z vrha pahljače ponuja Samsung.

Na »dnu« modelov OLED je B4, še vedno s konvencionalnim zaslonom te vrste, a zdaj procesorjem Alpha 8 in prav tako štirimi polnimi priključki HDMI 2.1, pri čemer pa je maksimalna frekvenca osveževanja še naprej 120 Hz. Enako kot za C4 tudi za B4 LG ne bo nudil petletne garancije na zaslon, ki jo bodo deležni kupci modelov G4 in M4.

Tudi pri televizorjih QNED z zasloni LCD bo šla velikost vse do 259 cm, vendar zgolj pri srednjem modelu oz. seriji 85T. Naj njim bosta še 90T in na vrhu 99T, oba z zasloni vrste mini LED, spodaj pa 80T. Pri teh prav tako izpostavljajo izboljšave z umetno inteligenco, med drugim večji razpon sivin in bolj precizno določanje svetilnosti pri modelih mini LED. Koliko imajo posamezni območij za t. i. lokalni zatemnitev, sporočilo za javnost ne pove. Prav tako še ničesar ne vemo o cenah in tudi začetne, ko bodo televizorji predvidoma konec pomladi ali poleti prišli na trg, ne bodo zares reprezentativne. Tiste prave, ki potem veljajo dolgoročno (vmes so lahko še dodatno nižje denimo za »črni petek«), se izkristalizirajo šele jeseni.

Fotografije: LG

• 
  Renault Twingo: Toliko prevoženih kilometrov z gasom do podna nisem pričakoval!11. 8. 2026
• 
  TerraMow 500 Mini: Česa takšnega od cenovno ugodne kosilnice nisem pričakoval!10. 8. 2026
• 
  NEDELJSKI NASVET: Ko ne veš, kam bi se odpravil, vprašaj to aplikacijo9. 8. 2026
• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Umetna inteligenca nas dokazano poneumlja8. 8. 2026
• 
  Morda bo prav vaša fotografija letos razstavljena v pariškem Grand Palaisu7. 8. 2026

The post Televizorji LG bodo končno podpirali Chromecast appeared first on Tehnozvezdje.

Največja novost je višja svetilnost pri modelu G3 (Brightness Booster Max), vendar zgolj v velikostih 139, 165 in 190 cm (55, 65 in 75 palcev), diagonali 211 cm (83 palcev) ter 246 cm (97 palcev) bosta ostali na lanskem nivoju. V LG-ju obljubljajo do 70 odstotkov višjo najvišjo vrednost svetilnosti (točkovno, ne po celotnem zaslonu) v primerjavi s »klasičnim« zaslonom OLED. Takega denimo najdemo v seriji B (in prej v seriji C, nazadnje v C1), že G1 ter potem C2 in G2 so imeli za približno 20 ali 30 odstotkov višjo svetilnost. Slednjo so v LG-ju dosegli z dodatnimi belimi diodami in drugačno organsko spojino, ki vsebuje devterij oz. težki vodik. S čim so prišli do še višje svetilnosti, ki bi glede na podatke že lahko tekmovala s tisto pri tehnologijah QD-OLED ali mini LED, za zdaj ne razkrivajo, zelo verjetno pa gre za prvo implementacijo tehnologijo mikro zrcal, o kateri se govori že nekaj časa. Z mikroskopsko velikimi »posodicami« ob diodah naj bi namreč dosegli, da več svetlobe dejansko najde pot proti gledalcu, namesto da se izgubi nekje v druge smeri. Seveda bo treba v živo videti, kaj nova tehnologija dejansko prinese.

Kot že ustaljeno, bo tudi letos LG ponujal štiri družine televizorjev OLED z razločljivostjo 4K (G3, C3, B3 in A3) in še eno z 8K (Z3), ki pa bo na voljo v le dveh velikostih. Osrednji model poleg G3, ki je še naprej zasnovan za montažo na steno in nima klasičnega stojala, ostaja C3. Ta bo na videz enak še vedno aktualnemu C2, enemu najboljših izdelkov l. 2022, saj obsežni osvežitvi ni mogla takoj slediti nova. Cenovno zanimiv bi lahko bil tudi B3, vendar B2 (ta je v bistvu preimenovani C1 iz l. 2021) v slovenskih trgovinah nismo zasledili. Po drugi strani serija A običajno v praksi ni toliko cenejša od C ali B (pri obeh so dejanske postavke hitro bistveno nižje od priporočenih cen), da bi predstavljala dober nakup, saj prinaša tudi največ kompromisov (denimo zgolj.

Ostale serije in tudi največji velikosti G3 bodo imele identične zaslone kot modeli letnice 2022 z oznako 2, največja sprememba bo slikovni procesor α9 AI Gen6. Ta med drugim uporablja strojno učenje in umetno inteligenco za doseganje »najboljše« slike, toda v praksi je najbolje te »izboljšave« izključiti in se zanašati na svoje nastavitve. Je pa LG v zadnjih letih ponujal zelo lepo obdelavo slike ob ustreznih nastavitvah. Prenovili so tudi uporabniški vmesnik pri operacijskem sistemu WebOS, česar bodo verjetno s posodobitvijo deležni tudi starejši modeli. Novi bodo zanesljivo podpirali tudi standardizirani protokol Matter za upravljanje z napravami pametnega doma različnih proizvajalcev. Ali se tudi tega lahko nadejajo lastniki lanskih in starejših LG-jev, pa še ne vemo.

Še ena novost novih serij je podpora priključkov HDMI za hitro preklapljanje med viri brez vmesnih črnih zaslonov. Tej zadevi se reče Quick Media Switching VRR (QMS-VRR), je del standarda HDMI 2.1a in jo za zdaj od zunanjih naprav podpira nova generacija predvajalnika Apple TV.

Glede cen v LG-ju niso povedali ničesar, pričakujemo pa, da (v praksi, priporočene postavke so na začetku lahko višje) ne bodo bistveno drugačne od teh, ki zdaj veljajo v trgovinah.

Fotografije: LG

• 
  Renault Twingo: Toliko prevoženih kilometrov z gasom do podna nisem pričakoval!
• 
  TerraMow 500 Mini: Česa takšnega od cenovno ugodne kosilnice nisem pričakoval!
• 
  NEDELJSKI NASVET: Ko ne veš, kam bi se odpravil, vprašaj to aplikacijo
• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Umetna inteligenca nas dokazano poneumlja
• 
  Morda bo prav vaša fotografija letos razstavljena v pariškem Grand Palaisu

The post LG OLED G3 s precejšnjim povišanjem svetilnosti, ostali modeli na nivoju predhodnikov appeared first on Tehnozvezdje.