S članico uprave Telekoma Slovenije mag. Vesno Prodnik smo govorili o obdobju, ko telekomunikacije znova dobivajo strateški pomen, čeprav brez velikih naslovov in tehnološkega pompa. 5G, umetna inteligenca, digitalna suverenost in širjenje optičnih omrežij postavljajo temelje za industrijo prihodnosti in nove digitalne storitve. Telekom Slovenije je medtem zaključil obsežno modernizacijo omrežja, kar pomeni, da se razvoj seli iz infrastrukture v konkretne storitve za gospodarstvo in javni sektor. Če so nekoč mobilna omrežja pomenila predvsem hitrejši internet, danes odločajo o digitalni konkurenčnosti države.

Najprej hvala, da ste sprejeli povabilo na intervju. Od leta 1997 spremljam dogajanje na področju telekomunikacij in spominjam se, koliko pričakovanj je bilo, ko je Mobitel zagnal omrežje GSM ali ko je Siol ponudil priključek ADSL. Nove generacije mobilnega omrežja in širjenje optičnega omrežja ter še posebej storitve je ravno tako pomembne, le da se o tem ne govori več toliko, kot se je nekoč. Je to za Telekom Slovenije dobro ali slabo?

Pravzaprav to ni slabo. Nasprotno, kaže, da so telekomunikacijska omrežja postala zrela in samoumevna infrastruktura, podobno kot elektrika ali voda. Uporabnike danes bistveno bolj kot generacija omrežja zanima, ali storitve delujejo zanesljivo in brez prekinitev. To je za Telekom Slovenije pozitivno, saj smo lani zaključili obsežno modernizacijo omrežja 5G in dosegli 99,1-odstotno pokritost prebivalstva. Kakovost našega mobilnega omrežja potrjuje tudi pet mednarodnih nagrad, ki smo jih prejeli, kar je geografsko v tako zahtevni državi, kot je Slovenija, pomemben dosežek. Zaradi razgibanega terena je bila modernizacija logistično zahtevna, saj smo morali posodobiti več kot 1500 lokacij in zamenjati praktično vso opremo. Projekt je trajal skoraj tri leta, rezultat pa je omrežje, ki je pripravljeno na prihodnji razvoj storitev in potrebe uporabnikov. Tehnologija je pogosto neopazna, dokler deluje. Uporabniki jo opazijo šele, ko pride do težav, zato je naš cilj, da omrežje deluje tako zanesljivo, da ga uporabniki preprosto ne opazijo.

Prehod na omrežje 5G je ravno tako, če ne celo bolj pomemben, kot je bil skok iz 2G na 3G. Vendar omogoča veliko več od običajnih mobilnih storitev. Katere imajo največji potencial in kdaj pričakujete komercializacijo? Koliko je ta odvisna od arhitekture SA?

5G je bistveno drugačen od prejšnjih generacij mobilnih omrežij, saj gre za programsko definirano arhitekturo, ki je bila v osnovi zasnovana predvsem za industrijske in poslovne primere uporabe. Ključne prednosti so nizka latenca, velika kapaciteta, visoke prenosne hitrosti in možnost virtualizacije omrežja. Telekom Slovenije je lani zaključil modernizacijo in migracijo na 5G »stand-alone« arhitekturo, kar pomeni, da je omrežje pripravljeno za napredne storitve, ki presegajo klasične mobilne komunikacije. Največji potencial vidimo v industriji 4.0, avtomatizaciji, robotiki, pametnih mestih in kritični infrastrukturi, kjer so zahteve po zanesljivosti, varnosti in nizki zakasnitvi bistveno višje kot pri klasičnih storitvah. Prve primere uporabe že imamo, z različnimi partnerji pa se pogovarjamo o nadaljnjih projektih. Investicije v 5G so bile visoke, zato je naslednji korak monetizacija naprednih storitev, ki bodo omogočile dodano vrednost tako podjetjem kot javnim institucijam.

Veliko govora je o rezinjenju omrežja. Kako veliko mora biti podjetje, da ima od tega koristi?

Rezinjenje omrežja ni namenjeno izključno velikim podjetjem. Gre za tehnologijo, ki omogoča ustvarjanje virtualnih mobilnih omrežij znotraj enotne infrastrukture, pri čemer ima vsako omrežje svoje parametre delovanja. To pomeni, da lahko podjetja dobijo zagotovljeno pasovno širino, nizko latenco in visoko stopnjo varnosti, v kombinaciji, kakršno potrebuje njihov primer uporabe. Praktične primere že imamo, na primer v industriji, kjer podjetja uporabljajo 5G za digitalizacijo proizvodnje in avtomatizacijo procesov. Potencial vidimo tudi v energetiki, logistiki, javni varnosti in pametnih mestih. Rezinjenje omogoča digitalno transformacijo številnih panog, saj lahko vsaka organizacija uporablja omrežje, ki je prilagojeno njenim potrebam, ne da bi morala graditi lastno infrastrukturo.

V Evropi je vse več govora o digitalni suverenosti. Kakšna bo vloga Telekoma Slovenije?

Digitalna suverenost postaja ena ključnih dimenzij suverenosti države v sedanjem času. Za državo, gospodarstvo in družbo je vedno bolj pomembno kje so podatki in kdo ima dostop do njih. Telekom Slovenije že danes nudi podatkovne centre in oblačne storitve, ki omogočajo obdelavo podatkov v Sloveniji. V zadnjem času opažamo povečano povpraševanje po lokalnih oblačnih rešitvah, kar kaže, da se podjetja in javne institucije vse bolj zavedajo pomena digitalne suverenosti. Pomemben element so tudi kompetence lokalnih strokovnjakov, ki upravljalo IKT infrastrukturo in storitve. V Telekomu Slovenije imamo več kot tisoč inženirjev, pri čemer se jih več kot sto ukvarja samo s kibernetsko varnostjo. To omogoča razvoj in varno upravljanje celovitih digitalnih rešitev, ki vključujejo infrastrukturo IKT, povezljivost, storitve in varnost.

Kakšna je vloga umetne inteligence?

V Telekomu Slovenije imamo že dolgo tradicijo uporabe umetne inteligence. Na eni strani jo uporabljamo za napredne storitve za končne uporabnike, kot so na primer NEO televizija, pogovorni boti, na drugi strani pa kot podporo delovanju in upravljanja omrežja in infrastrukture. Na področju omrežja in infrastrukture uporabljamo umetno inteligenco predvsem za optimizacijo delovanja omrežja, predikativno vzdrževanje in kibernetsko varnost. Analiza velikih količin podatkov omogoča prepoznavanje vzorcev in preprečevanje potencialnih težav, še preden vplivajo na uporabnike. Umetna inteligenca pomaga tudi pri avtomatizaciji procesov in izboljšanju uporabniške izkušnje. Ne vidimo je kot grožnjo, temveč kot orodje, ki zaposlenim omogoča večjo produktivnost in višjo dodano vrednost. Razvoj generativne umetne inteligence pomeni dodatno priložnost, vendar zahteva tudi določeno stopnjo previdnosti pri njenem uvajanju. To vključuje premišljen način uporabe, izobraževanje zaposlenih in ustrezno skladnost.

Telekomunikacije imajo kritičen pomen v času naravnih nesreč. Kako zagotavljate zanesljivost?

Telekom Slovenije sistematično vlaga v odpornost in zanesljivost delovanja omrežja in IKT infrastrukture. Naše omrežje je arhitekturno zasnovano in fizično grajeno na način, da vključuje redundance, lastne energetske vire in druge ukrepe za zagotavljanje neprekinjenega delovanja v izjemnih okoliščinah. Naš cilj je, da naše omrežje v največji možni meri omogoča delovanje storitev strank tudi, ko se pojavijo na primer ekstremne vremenske razmere ali drugi izredni dogodki. Dodatno 5G omogoča ustvarjanje ločenih omrežij za kritične službe, kar pomeni, da bi lahko civilna zaščita in druge organizacije uporabljajo omrežje z zagotovljenimi parametri delovanja.

Mobilna omrežja so energetsko zahtevna infrastruktura. Koliko je 5G učinkovitejši?

5G je energetsko bistveno učinkovitejši od prejšnjih generacij mobilnih omrežij, v nekaterih primerih celo do 65 odstotkov. Kljub približno 30-odstotni letni rasti podatkovnega prometa porabo električne energije vseskozi ohranjamo na podobni ravni. Nova tehnologija omogoča bolj inteligentno upravljanje omrežja in njegove porabe. 5G lahko glede na obremenitev prilagaja oddajno moč in optimizira delovanje. Hkrati vlagamo v obnovljive vire energije, predvsem sončne elektrarne in hranilnike energije, s čimer zmanjšujemo ogljični odtis in povečujemo energetsko neodvisnost.

Kako poteka širjenje optičnega omrežja?

Širjenje optičnega omrežja ostaja ena ključnih investicij Telekoma Slovenije. Lani smo zgradili več kot 26.000 novih optičnih priključkov in skupno presegli pol milijona. Izzivi ostajajo predvsem zaradi razpršene poselitve in regulativnega okolja. Podpiramo idejo simetrične regulacije odprtega dostopa do infrastrukture, saj bi to omogočilo hitrejši razvoj in boljšo uporabniško izkušnjo.

Kateri trendi bodo vplivali na razvoj telekomunikacij?

Med ključnimi trendi bodo nedvomno razvoj 5G v smeri 6G ter razvoj xPON, celovito in nadzorovano uvajanje strojnega učenja in umetne inteligence v ključne procese, kvantne tehnologije za varovanje vsebine komunikacij ter kvantno računalništvo, sodelovanje prizemeljskih in satelitskih omrežij, integracija senzorskih in komunikacijskih tehnologij, cloud-native edge computing, umetna inteligenca kot storitev in seveda vseobsegajoča kibernetska in fizična odpornost.

Kako pomembne so tehnologije prihodnosti, kot sta 6G in kvantno računalništvo?

Kot omenjeno, ti dve tehnologiji vidimo kot ključni za naš razvoj v prihodnjih letih, zato je Telekom Slovenije že vključen v raziskovalne projekte, povezane s 6G in kvantnimi tehnologijami. Razvoj omrežij gre v smer pametnih omrežij, robne obdelave podatkov in naprednih varnostnih mehanizmov. V razvojnih projektih sodelujemo tudi z akademsko sfero in raziskovalnimi institucijami, saj želimo biti pravočasno pripravljeni na prihodnje tehnologije in nove poslovne modele.

The post Telekom Slovenije odpira vrata industriji prihodnosti appeared first on Tehnozvezdje.

Z mednarodnim razpisom Startup Chalenge je Telekom Slovenije želel povezati startupe, ki bi pomagali ustvarjati nove tržne priložnosti in rešitve za kupce, obenem pa prispevali k večji učinkovitosti in digitalni agilnosti podjetja. Cilj razpisa je bil pridobiti vsaj enega ali več startupov, s katerimi bi lahko pristopili k izvedbi pilotnih projektov in jih kasneje razvili v komercialno sodelovanje.

Pomemben namen razpisa je bil tudi okrepiti notranjo inovativno kulturo in spodbuditi pozitiven odnos do dinamičnega startup okolja, zunanjim javnostim pa je Telekom Slovenije želel pokazati svojo odprtost, agilnost in inovativnost, zato so se zaključnega dogodka udeležili tudi izbrani poslovni partnerji podjetja.

»V Telekomu Slovenije smo izredno zadovoljni z odzivom startupov, saj smo prejeli odzive s praktično celega sveta. Startupi prinašajo energijo, hitrost in svežino razmišljanja. Naša strategija sodelovanja temelji na pospeševanju razvoja in uvajanju novih storitev, ki ustvarjajo dodano vrednost tako za Telekom Slovenije kot za trg. Naša vloga pa je, da jim ponudimo infrastrukturo, znanje in dostop do realnih izzivov. Ko se vse to poveže, nastane inovacija z resnim poslovnim potencialom,« je poudarila Vesna Prodnik, članica uprave Telekoma Slovenije.

Razpis je bil vsebinsko odprt – brez omejitev po panogah ali tehnologijah. Rezultat je bil raznolik nabor idej: od umetne inteligence (AI) in interneta stvari (IoT) do vodikovih tehnologij, tehnologij blockchain, energetike, medicine, logistike in zabavne industrije. Največ projektov je prihajalo s področja umetne inteligence, kar potrjuje, da je prav tu danes največ tehnološkega zagona.

»Sodelovanje s startupi nam omogoča, da nove ideje preverjamo hitreje in bližje praksi. INO.LAB s tem postaja stičišče, kjer združujemo raziskave, razvoj in konkretne projekte, ki ustvarjajo dodano vrednost tako za podjetja kot za širši inovacijski ekosistem,« je dodal Kristijan Melinc, vodja razvoja, raziskav in inovacij v Telekomu Slovenije.

Med startupi, ki so v INO.LAB-u predstavili svoje inovacije, so bili:

Mendje – platforma za podporo duševnemu zdravju, ki z umetno inteligenco prepoznava vzorce tveganj in spodbuja preventivo.
StructQ – rešitev, ki avtomatizira revizijske sledi in skladnost s predpisi ter zmanjšuje administrativne obremenitve.
Odonata – napredna robotika in umetna inteligenca za industrijsko avtomatizacijo ter pametno skladiščenje.
DeafTawk – komunikacijska aplikacija, ki gluhim omogoča enostavno sporazumevanje v več jezikih v realnem času.
Legal-Pythia – AI-orodje za analizo telekomunikacijskih pogodb, preverjanje skladnosti z EU AI aktom in zaznavanje nepravilnosti.

WorkyBe – platforma za napovedovanje porabe energije in optimizacijo procesov, namenjena pametnim tovarnam.
ATOM H2 – modularni vodikov sistem za rezervne vire energije brez emisij, zasnovan za trajnostna industrijska okolja.
xolvi – IoT-platforma za avtomatizacijo in povezovanje sistemov v realnem času, namenjena industrijskim procesom.
Turing Space – digitalna identiteta, ki omogoča varne čezmejne transakcije v več kot desetih sektorjih.
Avataris – AI-asistent Aimigo, ki združuje dostop do najboljših orodij umetne inteligence v enem vmesniku.
EINBLIQ.IO – rešitev za optimizacijo pretočnega videa z umetno inteligenco in avtomatizacijo v realnem času.
Vsight – vizualna oddaljena podpora, ki tehničnim ekipam omogoča učinkovitejše vzdrževanje in servis na daljavo.

Dogodek je povezal strokovnjake Telekoma Slovenije, predstavnike akademskega okolja in gospodarskih partnerjev, ki so s startupi opravili številne individualne pogovore. Ti bodo v prihodnje vodili do nadaljnjih srečanj in priprave pilotnih projektov, s ciljem preizkusa rešitev v realnih okoljih.

Dogodek je pozitivno odmeval tudi med sodelujočimi startupi. Emre Pehlivanli iz podjetja WorkyBe je zapisal: »To je bil eden redkih dogodkov, ki resnično prinesejo rezultate. Srečali smo se s štirimi institucijami, začeli pogovore za tri pilotne projekte in eno prodajno partnerstvo. Dogodek je bil natanko to, kar smo potrebovali za vstop na regionalni trg.«

»Cilj razpisa ni bil zgolj izmenjava idej, temveč ustvarjanje resničnih priložnosti za sodelovanje. Veseli nas, da se je že prvi cikel zaključil z začetki konkretnih partnerstev. Telekom Slovenije je dokazal, da lahko veliko podjetje z odprtim pristopom postane del globalne inovacijske skupnosti. Povezovanje startupov in korporacij pri nas (in regiji nasploh) še vedno zaostaja za potrebami trga, zato je toliko bolj dragoceno, ko vidimo, da se pri Telekomu Slovenije obljube o sodelovanju resnično spreminjajo v dejanja,« je ob zaključku projekta poudarila Urška Jež, ustanoviteljica in direktorica Transformation Lighthouse, podjetja, ki je s svojim poznavanjem startup ekosistema omogočilo učinkovito izvedbo in mednarodni doseg projekta.

Dogodek v INO.LAB-u je potrdil, da Telekom Slovenije inovacije razume kot proces sodelovanja z najboljšimi idejami, ne glede na to, kje v svetu nastajajo.

The post Telekom Slovenije povezal svetovne startupe, ki so navdušili v INO.LAB-u appeared first on Tehnozvezdje.

Nekaterim evropskim jezikom grozi, da bodo zaradi pomanjkanja virov za učenje jezikovnih modelov ostali ob strani pri razvoju generativne umetne inteligence. Projekt združuje gospodarske in akademske akterje, da bi evropskim, zlasti malim in srednje velikim podjetjem zagotovil dostop do orodij in virov, s katerimi bodo lahko postala konkurenčna na področju jezikovnih tehnologij, zlasti velikih jezikovnih modelov. Telekom Slovenije s sodelovanjem v projektu izkazuje svojo naprednost in družbeno odgovornost, saj skrbi za aktivno vključevanje slovenskega jezika v rešitve prihodnosti, ki temeljijo na generativni umetni inteligenci.

 Cilj projekta je, da bodo LLM in vsa orodja, potrebna za njihovo uporabo, na voljo v vseh jezikih EU na odprt način. To bo doseženo z izkoriščanjem obstoječih evropskih programov in kompetenc. Orodja bodo dostopna evropskim podjetjem in bodo zajemala vse korake od treniranja LLM do zagotavljanja njihove skladnosti z evropsko zakonodajo, kot sta Akt o umetni inteligenci (AI Act)  in Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR).

 Vesna Prodnik, članica uprave Telekoma Slovenije, je pri tem izpostavila: »V Telekomu Slovenije vračamo družbi, iz katere izhajamo, spoštujemo lokalno okolje in cenimo slovenski jezik. S sodelovanjem v projektu aktivno delujemo na tem, da je slovenski jezik enakovredno zastopan skupaj z ostalimi svetovnimi jeziki pri razvoju tehnoloških rešitev, ki temeljijo na generativni umetni inteligenci. Te rešitve bodo močno poenostavile različna opravila in procese ter bodo v prihodnje postale vse bolj nepogrešljiv del našega vsakdana – doma, v prostem času in pri delu. Zato je izjemno pomembno, da bo slovenski jezik v digitalnem okolju ustrezno zastopan, slovenski jezik pa bo pri uvedbi tehnoloških inovacij namesto ovire predstavljal kulturno raznolikost in kakovostno uporabniško izkušnjo za domače uporabnike.«

Konzorcij, ustanovljen okoli koordinatorja projekta Alliance for Language Technologies (ALT-EDIC), vključuje organizacije, ki delujejo v več kot 19 državah, kar zagotavlja dobro geografsko in jezikovno pokritost. V okviru projekta se bodo razvili različni primeri uporabe, da se dokaže sposobnost evropskih akterjev za sodelovanje pri ustvarjanju prilagojenih orodij za različne gospodarske sektorje, projekt pa se še posebej osredotoča na pet področij: energetika, telekomunikacije, turizem, javne storitve in znanost. Pokritost vseh jezikov EU bo zagotovljena z ustvarjanjem in pridobivanjem potrebnih podatkovnih nizov v okviru projekta.

Telekom Slovenije bo skupaj z drugimi evropskimi telekomi, kot so Orange, KPN in Tiscali, pripravil potrebne scenarije in podatke za učenje modela s področja telekomunikacij. Poleg Telekoma Slovenije na projektu sodelujejo tudi slovenski partnerji Institut Jožef Stefan (IJS), Univerza v Ljubljani, Arctur, Xlab in Event registry.

Projekt je financiran iz programa za digitalno Evropo in bo trajal tri leta. Zagonski (t. i. kick-off) sestanek projekta je potekal konec meseca marca 2025 v Parizu.

The post Telekom Slovenije sodeluje pri izgradnji evropskega velikega jezikovnega modela (LLM) appeared first on Tehnozvezdje.

Brezplačni izobraževalni program TRIP je bil namenjen študentom, ki jih zanimajo sodobne telekomunikacije, nadaljnji tehnološki razvoj in delovanje najsodobnejših tehnologij v praksi. Letošnjega dogodka se je udeležilo 27 mladih, ki obiskujejo različne študijske smeri Fakultete za elektrotehniko, Šolskega centra za pošto, ekonomijo in telekomunikacije, Višje strokovne šole – program informatika, Fakultete za računalništvo in informatiko, Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko ter Fakultete za informacijske študije.

TRIP je mladim omogočil edinstveno tehnološko izkušnjo na eni ter sodelovanje z vodilnimi strokovnjaki na drugi strani. S tem programom Telekom Slovenije mladim omogoča poglobljen vpogled v delovanje vodilnega slovenskega tehnološkega podjetja v regiji, pogovor s strokovnjaki z različnih področij pa jim nudi dodatne usmeritve pri odločitvi za prihodnjo karierno pot.

Program TRIP je zasnovan tako, da udeležencem omogoča celovit pregled ključnih področij izbrane teme, ki odraža aktualne trende in razvoj telekomunikacij. Letošnji program TRIP je udeležencem predstavil zanimivo okolje in potencial 5G-tehnologij, vključno z javnimi in zasebnimi omrežji, jedrnim omrežjem ter internetom stvari. V inovativnem demonstracijskem laboratoriju INO.LAB Telekoma Slovenije so skozi interaktivne delavnice in predavanja spoznavali praktične primere uporabe 5G, vpliv 5G na digitalno transformacijo in vlogo 5G pri razvoju pametnih mest. Poleg tehničnih znanj pa so udeleženci  krepili tudi svoje mehke veščine, ki so ključne za uspeh v sodobnem poslovnem svetu.

»V Telekomu Slovenije trdno verjamemo, da so mladi gonilo napredka in ključ do uspešne prihodnosti. Zato si prizadevamo, da jim odpremo vrata v svet najsodobnejših tehnologij in jim ponudimo priložnost, da se aktivno vključijo v razvoj digitalne družbe. Program TRIP je odlična priložnost, da študentje spoznajo naše delo, naše strokovnjake in vznemirljive izzive, s katerimi se soočamo vsak dan. Tako lahko izkusijo nekaj novega, pridobijo vpogled v to, kaj vse sodobne tehnologije omogočajo, predvsem pa lahko na podlagi tega izkustva lažje oblikujejo svoje nadaljnje karierne odločitve,« je poudarila Vesna Prodnik, članica uprave Telekoma Slovenije.

Telekom Slovenije mlade na njihovi poti do uspešne kariere podpira s številnimi programi, ki so namenjeni dijakom in študentom, kot so študentsko delo, praktično usposabljanje in štipendije. S programom TRIP utrjuje svojo zavezanost k izobraževanju mladih o najnovejših tehnologijah, obenem pa jim ponuja priložnost, da se povežejo z izkušenimi strokovnjaki in raziščejo potencialne karierne poti v Telekomu Slovenije.

The post Telekom Slovenije povezuje študente z visokotehnološkim okoljem za lažjo izbiro karierne poti appeared first on Tehnozvezdje.

S konstantnim širjenjem, nadgrajevanjem in posodabljanjem omrežja ter uvajanjem najsodobnejših tehnologij je vodilni operater steber digitalnega razvoja Slovenije. Tako je v zadnjem letu in pol zmogljivost celotnega mobilnega omrežja povečal za več kot 30 odstotkov, omrežja 5G pa celo za trikrat. V svoje optično omrežje lahko vključi dodatnih 250.000 gospodinjstev, in sicer tako v urbanih središčih kot na ruralnih območjih, skupno priklop na optiko omogoča že več kot polovici slovenskih gospodinjstev.

»Skladno s hitrim in dinamičnim razvojem tehnologij se pripravljamo na storitve prihodnosti, hkrati pa uspešno uresničujemo zastavljeno strategijo razvoja, krepimo zaupanje uporabnikov in jim zagotavljamo najsodobnejše tehnološke storitve in rešitve,« je poudaril Boštjan Škufca Zaveršek podpredsednik uprave Telekoma Slovenije.

Telekom Slovenije v zadnjem obdobju obrača trende in povečuje število uporabnikov. »Za naše storitve se odloča vedno več uporabnikov, vedno več se jih k nam vrača. Ob tem raziskave kažejo, da so naši uporabniki najbolj zadovoljni med uporabniki telekomunikacijskih storitev. To je zato, ker jih postavljamo na prvo mesto. Zanje razvijamo prilagojene storitve in nadgrajujemo omrežje ter jim tako za zasebno kot poslovno rabo zagotavljamo, kar potrebujejo. Uporabniki pričakujejo predvsem vedno boljše, zanesljivejše in varne telekomunikacijske storitve. Hkrati se zavedamo družbene vloge, ki jo imamo tudi na področju osveščanja in zagotavljanja čim bolj pametne in odgovorne rabe tehnologij. Tako posebno pozornost namenjamo osveščanju uporabnikov vseh starosti o pasteh, ki jih digitalni svet prinaša, ter spodbujamo odprto komunikacijo o tem,« pravi Boštjan Škufca Zaveršek.

V letošnjem letu Telekom Slovenije omrežje intenzivno nadgrajuje in modernizira z najnovejšimi tehnologijami, kar je temelj za nadaljnji razvoj. Vesna Prodnik, članica uprave Telekoma Slovenije za tehnologijo, je izpostavila, da imajo v podjetju »več kot tisoč inženirjev, ki postavljajo izjemno visoke standarde kakovosti na slovenskem telekomunikacijskem trgu. Smo vodilno tehnološko podjetje v Sloveniji, uporabnikom zagotavljamo najsodobnejše telekomunikacijske in IKT storitve ter smo na vseh nivojih pripravljeni na nadaljnje uvajanje najsodobnejših tehnologij. Velik poudarek dajemo razvoju. Sodelujemo v razvojnih projektih, ki se ukvarjajo že z naslednjo mobilno generacijo 6G in s kvantnimi povezavami. Na ta način pridobivamo nova znanja in kompetence, načrtno razvijamo in uvajamo tudi orodja umetne inteligence. Vključevanje umetne inteligence v telekomunikacije ni le tehnološki trend, temveč je temeljni premik, ki bo preoblikoval industrijo v prihodnosti.«

Umetna inteligenca je sestavni del platforme NEO, s katero je Telekom Slovenije z glasovnim upravljanjem TV-vsebin v slovenske domove pred šestimi leti prinesel popolnoma novo uporabniško izkušnjo. NEO je edina platforma z glasovnim modelom v slovenščini in je rezultat razvoja strokovnjakov Telekoma Slovenije. Glasovni model je prilagojen slovenskim uporabnikom in vsebuje napredne algoritme za obdelavo naravnega jezika za razumevanje uporabnikovih ukazov ter strojno učenje za prilagajanje in izboljšanje storitve na podlagi zbranih podatkov o uporabniških preferencah. Platforma NEO ima več kot 200.000 uporabnikov, ki so v prvi polovici letošnjega leta izrekli več kot 110 milijonov govornih ukazov.

Dostopnost TV in video vsebin kjerkoli in na vseh napravah je eden od razlogov, da se mobilni prenos podatkov v omrežju Telekoma Slovenije vsako leto poveča približno za tretjino, prihodnji trend se bo le še stopnjeval. Zato Telekom Slovenije mobilno omrežje intenzivno modernizira, in sicer na način, da hkrati povečuje pokritost in krepi kapacitete z namenom zagotavljanja najboljše uporabniške izkušnje. V letu in pol je tako zmogljivost celotnega mobilnega omrežja povečal za več kot 30 odstotkov, omrežja 5G pa celo za trikrat. Matjaž Beričič, direktor Omrežja in storitev, pojasnjuje: »Omrežje načrtujemo in nadgrajujemo skladno s potrebami uporabnikov. Z naprednimi mehanizmi za kibernetsko zaščito ter omrežnim-nadzornim-storitvenim centrom pa zagotavljamo zanesljivo in varno delovanje storitev. Omrežje stalno širimo in posodabljamo z najsodobnejšimi tehnologijami.« Pri načrtovanju in nadgradnji omrežja Telekom Slovenije posebno pozornost namenja energetski učinkovitosti in skrbi za okolje. Tako se je v desetih letih v mobilnem omrežju mobilni podatkovni promet povečal kar za 40-krat, poraba električne energije pa le za 10 odstotkov.

Za nadaljnji razvoj digitalne Slovenije bodo pomembne tudi zanesljive in varne optične povezave, saj je tudi v fiksno omrežje povezanih vedno več uporabnikov in naprav; od delovanja omrežja je odvisnih vedno več rešitev za podjetja in storitev za uporabnike. Zato Telekom Slovenije uporabnike spodbuja, naj, če imajo to možnost, starejše tehnologije zamenjajo z najsodobnejšim optičnim omrežjem, ki ga stalno širijo in nadgrajujejo.

»Vse, kar delamo, delamo z mislijo na uporabnike. Spremljamo uporabniške navade, trende in pričakovanja ter storitve prilagajamo različnim skupinam uporabnikov. Zato so naše storitve zasnovane tako, da poenostavljajo življenja. Ena od tovrstnih storitev je platforma NEO z glasovnimi ukazi v slovenskem jeziku, ki so jo uporabniki zelo dobro sprejeli. Ker se delež nosljivih naprav v našem omrežju konstantno povečuje, bomo predvidoma do konca leta uvedli napredno tehnološko rešitev, s pomočjo katere bodo lahko uporabniki prek eSIM na več napravah (pametne ure, mobiteli, tablice) uporabljali enotno številko. V oktobru uvajamo tudi posebno ponudbo SUPR Voznik, pri kateri smo izhajali iz potreb mladih, ki še nimajo vozniškega izpita in ga želijo narediti. Ker je marsikomu nakup ur vožnje cenovno težje dosegljiv, jim bomo pri tem pomagali,« je nekaj novosti skupaj s svojo ekipo predstavila Katja Šajnovič, direktorica Razvoja poslovanja v Telekomu Slovenije.

The post Telekom Slovenije je z razvojem ter naložbami v infrastrukturo in storitve steber digitalizacije Slovenije appeared first on Tehnozvezdje.

»Padanje tržnih deležev v vseh segmentih je bilo sicer počasno, vendar konstantno, ta trend nam je uspelo obrniti,« je izpostavil Košak, ki je pred leti vodil alternativnega operaterja Amis, nato pa je bil po integraciji slednjega v A1 Slovenija nekaj časa izvršni direktor v tem podjetju. Tudi zdajšnje rasti tržnih deležev niso velike, med pol odstotka in odstotkom v Sloveniji ter štiri odstotke na Kosovu, kjer ima Telekom Slovenije v lasti operaterja Ipko. Na širokopasovnem trgu se v Sloveniji bližajo številki 200 tisoč naročnikov in tu so najbolj ponosni na platformo Neo. Ta je zdaj stara pet let, vendar jo neprestano nadgrajujejo, najkasneje decembra pa bodo vsi naročniki na televizijo izključno uporabniki Nea, saj Telekom prejšnje sprejemnike (»boxe«) ukinja. Letos so začeli obljubljati takojšnji priklop novih uporabnikov in tudi vračilo denarja tistim, ki s storitvami ne bi bili zadovoljni.

Prihodki so v primerjavi z lani zrasli za sedem odstotkov, Košak zatrjuje, da ne zgolj zaradi dvigovanja cen, do konca leta naj bi znašali 699 milijonov evrov na ravni skupine. Načrt za prihodnje leto je 717,4 milijonov prihodkov. Čisti dobiček je zrasel za dva odstotka na skoraj 40 milijonov evrov, ob koncu leta bo znašal 38 milijonov brez »enkratnih« dogodkov, kot so bile avgustovske poplave, bi bil v primerjavi z lani večji za 37 odstotkov, za prihodnje leto pa načrtujejo povečanje na 43,2 milijona evrov.

Telekom Slovenije je prvi vzpostavil mobilno omrežje pete generacije, toda kasneje sta iniciativo prevzela najprej Telemach, ki se je pretežno osredotočil na mesta in visoke frekvence ter posledično doseganje visokih hitrosti, in A1, ki z nizkimi frekvencami intenzivno pokriva podeželje. V vodilnem operaterju so leto začeli s približno 40-odstotno pokritostjo prebivalstva, do konca leta naj bi dosegli 60-odstotno, s čimer bodo še vedno zaostajali za enim od konkurentov. Toda članica uprave Vesna Prodnik zaradi tega ni zaskrbljena. Napoveduje, da bodo 99-odstotno pokritost, ki jim jo nalaga odločba o uporabi frekvenc, dosegli pred predvidenim rokom konec l. 2025. In hkrati zatrjuje, da je bil zastoj tudi po eni strani koristen, saj je vmes oprema postala bolj izpopolnjenja, imeli pa so tudi čas nadgrajevati jedrno omrežje in dostopovno omrežje četrte generacije. »Dobro optimiziran LTE je lahko boljši od neoptimiziranega 5G,« je poudarila. Napovedala je tudi, da bodo prihodnje leto prešli na samostojno omrežje 5G (angl. Standalone), torej bodo tudi povezave v zaledju in celotna veriga prilagojeni novi tehnologiji, ki bo tako lahko pokazala vse svoje prednosti, kot so denimo nizke zakasnitve.

Letos bodo zgradili zgolj 16 tisoč novih optičnih priključkov, s čimer se število že nekaj let korenito zmanjšuje in je le še na približno tretjini nekdanjega. Košak za to, poleg logične poti »Začneš z veliko in postopno zmanjšuješ,« krivi tudi regulatorno okolje, saj po njegovih besedah ni drugega operaterja v Evropi s podobnim tržnim deležem (le malo višjim od konkurence, op. p.), ki bi mu regulator, Agencija za komunikacijska omrežja in storitve, nalagal toliko obveznosti. Vseeno napoveduje nov zagon pri gradnji optike v prihodnjem letu. Po njegovem mnenju so optična vlakna do kakšnega novega odkritja še vedno tehnologija prihodnosti, mobilne povezave pa bodo optiko zgolj dopolnjevale, saj se potrebe uporabnikov nenehno povečujejo.

Na vprašanje, kakšne nove storitve nameravajo uvesti prihodnje leto in kako je z izkoriščanjem omrežja 5G za ponujanje nadomestka za fiksni dostop, je podpredsednik uprave Boštjan Škufca Zaveršek odgovoril, da slednjega že nudijo, vendar ne na način kot konkurenca, ki ga vidi kot tehnologijo. »Naša logika je drugačna, želimo tržiti storitve, ne tehnologije.« Drugače povedano, »trojčka« prek 5G ponudijo tistemu, kjer fiksna infrastruktura ni ustrezna, mobilna pa je. Glede novih storitev pa je Škufca Zaveršek dejal, da želijo biti ves čas relevantni z vsebino in da se ne nameravajo več spuščati v kakšne cenovne vojne.

Naslovna fotografija: Od leve proti desni sedijo Vesna Prodnik, Boštjan Škufca Zaveršek, Boštjan Košak in članica uprave Irma Gubanec.

The post Telekom Slovenije še naprej stavi na optiko appeared first on Tehnozvezdje.

Obe ugodnosti sta na voljo tako poklicnim kot prostovoljnim gasilcem, ki ju lahko v septembru izkoristijo tako, da se na prodajnih mestih Telekoma Slovenije identificirajo s člansko izkaznico Gasilske zveze Slovenije ali izpiskom članstva iz programa Vulkan Gasilske zveze Slovenije. 

»V katastrofalnih poplavah je bila na prizadetih območjih zalita, poškodovana ali pretrgana tudi naša kabelska infrastruktura, ob izpadih električnega napajanja pa smo delovanje baznih postaj zagotavljali s pomočjo agregatov. Na terenu so nam na najrazličnejše načine pomagali tudi požrtvovalni gasilci. Vsi smo se zavedali, kako zelo pomembno je bilo v tistem trenutku, da smo prebivalcem na prizadetih območjih čimprej zagotovili možnost komunikacije, in ni dovolj besed, s katerimi bi se vsem zahvalili. To je naša gesta za vse gasilke in gasilce, ki nas navdihujete, gasilskim društvom, s katerimi smo na terenu najtesneje sodelovali, pa se bomo še posebej zahvalili,« je ob tem poudarila Vesna Prodnik, članica uprave Telekoma Slovenije za tehnologijo.

Navedeni ugodnosti je Telekom Slovenije gasilkam in gasilcem za eno leto omogočil tudi ob lanskoletnem požaru na Krasu. Vsem, ki so si katerokoli od ugodnosti vključili lani, jo bo letos Telekom Slovenije avtomatično podaljšal.

Gasilke in gasilci lahko brezplačno uporabo dodatnih 500 GB prenosa podatkov izkoristijo v vseh mobilnih paketih v ponudbi Telekoma Slovenije. Obe ugodnosti si lahko do 30. septembra 2023 vključijo obstoječi in novi naročniki, na voljo pa sta do 31. avgusta 2024.

Člani društev oziroma sindikatov gasilcev in policistov ter njihovi ožji družinski člani lahko ob tem izkoristijo tudi popust na mesečno naročnino mobilnega paketa Telekoma Slovenije, in sicer v višini 30 % (novi naročniki) oziroma 20 % (obstoječi naročniki).

The post Telekom Slovenije gasilcem podarja dodatni prenos podatkov in TV-programsko opcijo po izbiri appeared first on Tehnozvezdje.