Projekt je usmerjen v razvoj infrastrukture, v katero želijo vključiti čim več slovenskih podjetij. Plačevanje bo podobno plačevanju mobilne telefonije, a prej morajo podjetja zgraditi vozlišča in jih po potrebi povezati v grozd, ter, kot je pri takšnih projektih običajno, prilagoditi informacijski sistem. Da bo zadeva enostavnejša, vzemimo primer Zavarovalnice s poslovnimi enotami in zavarovalnimi agenti. Te predstavljajo vozlišča, grozd pa združevanje v logično celoto tega podjetja. Vsak nastali dokument bo dostopen v grozdu ali v primeru potrebe, partnerskim podjetjem doma in v Evropski uniji, ustrezno distribuiran, hranjen in varen, saj veriženje blokov omogoča sledljivost in preprečuje nepooblaščeno spreminjanje. V sklopu projekta bodo razviti tudi ustrezni gradniki in komponente za preprosto integracijo poslovne programske opreme.

»Veseli nas, da je Telemach Slovenija del projekta SIChain in da gostimo platformo v najsodobnejšem podatkovnem centru, na katerega smo zelo ponosni, saj v njem zagotavljamo zanesljive storitve po najvišjih standardih,« je dejal predsednik poslovodstva družbe Telemach Slovenija Tomislav Čizmić. »Ta namreč predstavlja pomemben korak v razvoju slovenske infrastrukture veriženja blokov ter odpira izjemne priložnosti za slovensko gospodarstvo in digitalno preobrazbo.«

Projekt SIChain EIPS je del Načrta za okrevanje in odpornost, katerega skupna vrednost znaša 2.440.000 evrov, znesek financiranja Evropske unije pa je 1.288.600 evrov.

Direktor podjetja Hashnet Tadej Slapnik je izpostavil trenutno strukturo, kjer prevladujejo neevropski ponudniki shranjevanja podatkov in storitev v oblaku v lasti velikih tehnoloških korporacij, ki so izven Evropske unije, kar bi Evropa rada spremenila. SIChain EIPS je del večjega projekta IPCEI CIS, ki z 1,2 milijarde evrov javnih evropskih sredstev in dodatnih 1,4 milijarde evrov zasebnih sredstev postaja največji odprtokodni projekt v zgodovini Evropske unije. Njegov cilj je razviti skupno infrastrukturo ter storitve za celotno Evropo, ki temeljijo na načelih odprtosti, interoperabilnosti, varnosti, trajnosti in neodvisnosti ter izvesti implementacijo v številnih strateških sektorjih.

Tehnologijo za razvoj napredne infrastrukture veriženja blokov kot storitve, ki je ključna za izboljšanje interoperabilnosti in varnosti evropske podatkovne infrastrukture in storitev (EIPS), bo razvilo podjetje Hashnet. Za vzpostavitev in delovanje podatkovne infrastrukture bo poskrbelo podjetje Telemach. Za razvoj decentraliziranega shranjevanja podatkov kot storitve pa je zadolženo podjetje Pro-Bit.

The post Telemach v evropskem projektu, ki bo pomembno vplival na shranjevanje dokumentov! appeared first on Tehnozvezdje.

Brez nadaljnjega je popolnoma jasno, da kripto valute težko obstajajo brez interneta, saj se zanašajo nanj za varne in neposredne transakcije in celovite verige blokov – baze podatkov, ki so razpršene med milijone vozlišč (rudarje, lastnike kripto kovancev, …). Globalni izpad interneta bi zaustavil kripto transakcije, saj jih vozlišča ne bi mogla potrditi, s čimer bi bil sistem praktično onemogočen. Kovancev, pogodb, žetonov in še česa povezanega z veriženjem blokov seveda ne bi izgubili, le koristiti jih ne bi mogli, dokler se spet ne bi bile vzpostavljene globalne povezave.

Tehnika veriženje blokov je zasnovana kot podaljšek interneta, infrastrukture, na kateri temelji. Brez interneta ne deluje, tako kot voda ne more teči iz pip brez vodovoda. Tako preprosto in hkrati problematično je. Kriptovalute so eden od načinov izrabe tehnike z idejo delovanja brez odvisnosti od centraliziranih institucij, kot so banke. Nedvomno je to ena izmed prednosti, vendar obenem vgrajena nevarnost, kajti decentralizacija brez interneta preprosto ni mogoča.

Če vas zanima več o tehniki veriženja blokov in iščete razumljiv zapis, vas preusmerjam na portal Vse bo v redu zavarovalnice Triglav.

Kot sem dejal, si je težko predstavljati popolno uničenje interneta. Posamezne države, sploh tiste, ki se bojijo informiranih državljanov, ga zlahka omejijo, cenzurirajo in v skrajnem primeru izklopijo, a da bi izgubili globalno povezljivost, je malo verjetno. Razen v primeru, da bi odpadniškim državam uspelo prekiniti prav vse podmorske kable. Takrat bi se po domače rečeno vse ustavilo, zgrmela pa bi tudi vrednost kripto valut. Na papirju, kajti z njimi se takrat sploh ne bi dalo trgovati.

Čeprav bi izpad interneta ohromil delovanje sistema, bi decentralizacija in prilagodljivost predstavljali »rešilno bilko« v obliki drugi komunikacijskih tehnik. Katere? Kratka sporočila (SMS). V tem primeru bi transakcijo sprožili s standardnim besedilnim sporočilom, ki ga je mogoče potrditi in zabeležiti v verigi blokov (rešitev Machankura že deluje v Afriki). Naslednje možnost so satelitske komunikacije. Izrablja jih rešitev Blockstream, ki omogoča transakcije na oddaljenih lokacijah. Tretja in s tem zadnja možnost pa so radijski valovi, pri čemer bi morali najprej vzpostaviti prepleteno radijsko omrežje, ki bi prevzelo vlogo interneta. Na konceptualni ravni je bilo dokazano, da je tak sistem mogoče zgraditi.

Nobena od alternativ zelo hitro ne bi mogla zamenjati interneta. Obenem je še vprašanje, ali bi ga sploh morala, kajti, kot sem dejal, je verjetnost uničenja interneta zelo majhna. Kar pomeni, da dokler nam nad glavami ne razpoči atomska bomba, se kripto kovanci še ne bodo razblinili.  

Naslovna slika DepositPhotos

The post NEDELJSKI NASVET: Kaj bi se zgodilo s kripto denarjem, če bi padel internet?   appeared first on Tehnozvezdje.

Bizantinski generali so šotorili pred mestom, ki so ga imeli namen zavzeti. Med seboj so komunicirali zgolj z enim slom in na podlagi tega so se morali dogovoriti za skupno strategijo napada. Toda obstajala je verjetnost, da je eden ali več njih prestopilo na nasprotno stran in želelo vnesti zmedo. Praktični problem, ki se pojavi, je: kako poiskati algoritem, ki bo zagotavljal zvestim generalom, da bodo sklenili pravi dogovor o pravi bojni strategiji. Skozi prizmo današnjega dne je vprašanje takšno. Kako vzpostaviti zaupanje med nepovezanimi strankami prek interneta, ki mu ne moremo brezpogojno zaupati. Kot v primeru sla, ki je generalom prinašal sporočila. Rešitev predstavlja tehnika veriženja blokov. Z njo ima uporabnik interneta možnost varno poslati digitalno lastnino drugemu uporabniku, ki ni nujno povezan s pošiljateljem, ima vpogled v transakcijo (tudi tretje osebe, a je anonimnost zagotovljena) in nihče ne more dvomiti o verodostojnosti transakcije ali celo legitimnosti.

Tehnologija, brez katere marsičesa ne bi bilo

Kripto denar je le ena od manifestacij tehnologije veriženja blokov (blockchain). Ne nujno najbolj pomembna, a zagotovo najbolj všečna in razumljiva tudi tehnološko manj izobraženim. Predstavlja namreč zaporedje podatkov o neki transakciji, ki je lahko marsikaj – pametne pogodbe, lastništvo digitalne umetnine, e-volitve in tako naprej. Tehnologijo uspešno uporabljajo pri sledenju v dobavni verigi, kot temelj digitalne identitete in za izboljšanje informacijske varnosti. Skratka povsod tam, kjer je pomembno zaupanje, pa ne obstaja oziroma si ne želimo, da bi zanj skrbela centralna ustanova. To je lažje razumeti s pomočjo vsem razumljive prispodobe. Bankam zaupamo, da varno hranijo denar in da ga prejmejo osebe, ki smo jim ga nakazali. V svetu digitalnega denarja njihovo vlogo prevzamejo distribuirana omrežja med seboj povezanih uporabnikov, ki potrjujejo transakcije in so zato nagrajeni.

Vendar vsi ne razumejo pomena digitalnega denarja in so glede dogajanja kritični. Warren Buffett in pa njegov poslovni partner Charlie Munger redno razlagata, da bitcoin in pa kripto trg nista dobra za človeštvo in ju primerjata s strupom za podgane. Za komentar smo prosili Roberta Roliha iz Akademije Panta Rei. »Warren in Charlie sta seveda ena od najbolj uspešnih vlagateljev v zgodovini. Toda sama priznavata, da tehnologije ne razumeta. Vlagatelji, ki so v zadnjih 15 letih vlagali v povprečni indeksni sklad, ki sledi celotnemu ameriškemu borznemu trgu, so z naskokom premagali donose, ki jih dosegata. Razlog za to pa je razvoj internet tehnologije in velik vzpon tehnoloških podjetij. V ta sektor trga Warren in Charlie nista vlagala, saj ga nista razumela. Glede na to, da nista razumela interneta, kako lahko pričakujemo, da bosta razumela tehnologijo veriženja blokov, ki je v ozadju kripto trga?«

Kako deluje?

Veriženje blokov predstavlja podatkovne bloke (podatkovne zapise) zaščitene s kriptografijo (šifriranje) in med seboj povezane v verigo. Omogoča varnejše in hitrejše transakcije, ki ostanejo zapisane ter jih je skorajda nemogoče spremeniti, saj posamični bloki, ki skupaj tvorijo celoto, vsebujejo informacije o predhodnem bloku.

Vrnimo se h kovancem, kajti glavni problem je bilo doseči, kako preprečiti, da bi si isti »digitalni« kovanec lastilo več ljudi hkrati. Nastopi veriga, v kateri je zapisana vsa njegova zgodovina. Kako se je selil iz rok v roke oziroma iz ene v drugo digitalno denarnico. Vsak podatkovni blok v verigi predstavlja eno od transakcij z njim. Ko je blok potrjen, za to skrbijo v distribuirano omrežje povezani uporabniki, recimo, da ste ga nekomu poslali, je šifriran z asimetrično metodo in uvrščen v verigo, medtem ko zgoščevalna funkcija naredi njegov digitalni odtis. Če bi blok kasneje nekdo spremenil, bi se spremenil njegov odtis, s čimer je hkrati dosežena anonimnost in varnost transakcije.

Digitalne valute vsekakor izpričujejo veliko prednosti in možnosti uporabe. Toda Peter Schiff jih primerja z religijo, katere verniki verjamejo, da bodo vrednosti kovancev poletele v nebo. Robert Rolih je tudi glede tega jasen. »Kripto trg je ciklične narave in veliki vzponi in padci so običajna stvar. Tudi Peter je zamudil vse nove tehnologije, ki so prinesle v zadnjih desetletjih neverjetne donose vlagateljem. Poleg tega ne razume, da v današnjem času zlato nima več enakega leska, kot ga je imelo v preteklosti. Živimo namreč v digitalnem svetu in takšen svet potrebuje digitalno sredstvo za hrambo vrednosti in obrambo pred inflacijo. In tukaj nastopi bitcoin.«

Kako do kripto denarja?

Obstajajo trije načini. Prvi način je rudarjenje. Načelo je podobno tistemu iz časov zlate mrzlice, a tokrat brez krampov in lopat. To poenostavljeno pomeni, da moramo za kripto valuto zamenjati moč procesorja in električno energijo. Drugi način je, da opravimo neko storitev, recimo sfriziramo prijateljevo mamo ali prodamo izdelek, za katerega zaračunamo v kripto denarju Tretji način je, da ga kupimo na eni od tržnic oziroma borz za fiat denar, za evre. Fiat je izraz za tisti denar, ki ga imate v denarnici ali na banki, sam po sebi nima lastne vrednosti, kot jo ima na primer zlato, ampak le predstavlja vrednost. Je tako rekoč družbeni konsenz. In enako je s kripto valutami!

Tehnologija veriženja blokov je uporabna na raznoraznih področjih, od financ pa do zdravstva ali logistike, skrbi predvsem za poštenost in varnost podatkov in transakcij, s čimer onemogoča različne načine poneverbe podatkov pa tudi storitev, v nekaterih primerih pa celo korupcije.

The post Kripto denar je rešitev problema bizantinskih generalov appeared first on Tehnozvezdje.

S kripto denarjem po nakupih

Da ne bo pomote. Skeptičen sem glede kripto denarja, ki je po mojem mnenju močno precenjen, a radi pozabljamo, da je zgolj ena in večin najlažje razumljiva oblika uporabe tehnologije veriženja blokov (blockchain). Ta pa je pomembna in uporabna, pa čeprav ima destruktivno naravo. Izključuje namreč centralizacijo in posrednike. V nekaterih primerih je to dobro in zaželeno, v drugih pa ne, kajti kot je že običaj, tako ali drugače pomeni izgubo delovnih mest. Na mestu je tudi vprašanje, zakaj bi sploh želel izven spleta plačevati s kripto denarjem in koliko kupcev si to v resnici želi. Do neke mere je vsa zadeva tudi zavita v meglo. Opis projekta v tiskovnem sporočilu je namreč takšen: »Kognitivna trgovalna platforma, bo obstoječe e-trgovine in tržnice z rabljenimi izdelki povezala na enem mestu. Z uporabo umetne inteligence in tehnologije veriženja blokov bo spremenila način, na katerega uporabniki odkrivajo, kupujejo,sledijo in ponovno prodajajo izdelke v spletu.« Nimam se namena spuščati v podrobnosti, raje bom počakal, da bodo pokazali kaj otipljivega in potem si bom upal soditi. Vsekakor pa se mi zdi ideja zanimiva ali pa bo tudi uporabna, bo pokazal čas.

V praksi bo Eligma zaživela 15. aprila v centru BTC City v Ljubljani, ki bo tako postal prvo nakupovalno mesto na svetu, kjer bodo mogoče tudi transakcije s kriptovalutami.

Živi laboratorij

Hčerinsko podjetje BTC-ja AV Living Lab pa je druge sorte ptič. Skupaj s partnerji (AMZS-jem, Darsom in Avto-moto zvezo) želijo razvijalcem samodejnih vozil ponuditi testni poligon. Trgovsko središče bi zaradi natrpanosti s pločevino in pestrosti udeležencev v prometu ponudili kot »simulacijo« urbanega središča. Ambiciozno ni kaj, čeprav se mi dozdeva, da to ni glavni cilj, predvsem pa je pod velikim vprašanjem, kako razvijalce prepričati, da pridejo k nam oziroma zakaj bi prišlo, ko pa je tovrstnih testnih središč po svetu kar nekaj. Daniel Avdagič je tozadevno povedal: »Naš cilj je transformacija mobilnosti v prihodnosti. V AV Living Lab bomo gradili partnerski ekosistem za razvoj rešitev in aplikacij, vzpostavljali digitalizacijo, snovali nove poslovne modele in oblike mobilnosti ter iskali rešitve na vprašanje, kaj bomo počeli, ko nam ne bo potrebno držati volana.«

Ne bo šlo le za testni poligon za izdelovalce vozil, temveč okolje, kjer bodo svoje rešitve in ideje preverjala tudi podjetja, ki so neposredno ali posredno povezana z avtonomno vožnjo. To pa je nekaj čisto drugega in če sem odkrit, v osnovi ima rep in glavo, pa tudi možnost, da uspe, pa čeprav je vse skupaj še vedno do neke mere zavito v meglo. Bi pa zelo rad videl, da bi po celi Sloveniji »testirali« tudi vozila, kajti zaradi ponekod slabše infrastrukture, s katero se mučijo sistemi za pomoč pri vožnji, bi bil to zanimiv kazalnik njihovih sposobnosti.

Nakupovanje nekoč daleč v prihodnosti

Muka mi je hoditi v trgovine, še posebej takrat, ko ima podobne želje še vsaj pol Ljubljane, a se zgodi, da se temu ne morem izogniti. Naslednje bo morda za odtenek preveč utopično in preveč premaknjeno v času, a vendarle je bistvo večine visokih tehnologij – razmišljanje izven ustaljenih okvirjev, rušenje ovir in spreminjanje odnosa uporabnikov do čisto vsega. Ni možno vsega kupiti na spletu, pa tudi nismo vedno pripravljeni čakati, da nam kupljeno dostavijo. In zakaj bi sploh imeli avtomobil?  Trgovec bo poslal pome samodejno vozilo, to pa me bo po nakupih še odpeljalo domov. Ali pa bom kupil bom na spletnem mestu, kjer bo večina ponudbe trgovskega središča, kupljeno pa mi bo takoj pripeljalo samovozeče dostavno vozilo.

V BTCju bi rad videl električne avtobuse na krožni progi brez voznika.

The post Prevoz s »samovozom« in plačilo s »kriptojurji« appeared first on Tehnozvezdje.

Ni presenetljivo, da se je prejšnji teden spravil razlagat navidezni denar ter podložno tehnologijo veriženja blokov (blockchain). Salve smeha, močno poenostavljeno, a vendarle kot bi dejali, je zadel bistvo. Zakaj je zadeva zanimiva? Ker so transakcije hitre, decentralizirane, ne podležejo regulacijam držav (ali koga drugega) ter so varne. Pri tem je predvajal mnenje nekega »strokovnjaka«, ki je varnost tehnologije orisal s prispodobo, da bi morali za uspešen vdor hekerji narediti nekaj podobnega, kot bi mesarji spremenili medaljone nazaj v piščanca. Pa še znane je spraševal, kaj menijo o tem tehnološkem fenomenu. Je pa tudi opozoril investitorje na stvari, kot so umetno dviganje vrednosti oziroma je dejal, »Bitcoin ima vrednost, ker so se ljudje zmenili, da jo ima.«

Toplo priporočam, da si oddajo ogledate vsi, ki vas omenjena problematika zanima. Tehničnih podrobnosti ne boste dobili, a bistvene informacije so v oddaji, pa še sila se boste med gledanjem zabavali.

»Kombiniranje tega, kar se vam ne sanja o financah s tistim, kar nimate pojma o računalnikih, pa dobimo navidezni denar ter veriženje blokov«.

»Navidezni žetoni: prodajajo jih zagonska podjetja, da dobijo denar za razvoj storitev, v katerih bodo ti nekoč veljali za plačilno storitev, če bodo idejo uspeli spraviti v prakso.«

The post Spremeniti piščančje medaljone nazaj v živega piščanca? #VIDEO appeared first on Tehnozvezdje.