Res smo čuden narod. Ves čas skačemo iz ene skrajnosti v drugo, ne da bi razmislili o vseh posledicah. Iz časopisov na televizijo, potem na blogerje, zdaj na vplivneže, pri čemer je zanimivo gledati, kako izdelovalci telefonov plačujejo, da dotična oseba subtilno v zasebnih objavah zastonj promovira Appla, ter po novem na umetno inteligenco. Praktično ni več opisa izdelka v spletnih trgovinah, kjer ne bi imela prsta vmes. Beremo, da je poceni televizor, telefon, računalnik oziroma karkoli vrhunski in oh in sploh daleč najboljši. Enak opis se nato ponovi v kategoriji dražjih izdelkov. Tako dela umetna inteligenca, ki ji ne gledamo pod roko. Prej ali slej zavije v marketinški slog pretiranega nekritičnega hvaljenja, četudi ji zapovemo nasprotno. Zanima me, ali je besedilo pred objavo sploh kdo prebral. Kaže, da ne!

Umetna inteligenca slabo upošteva različnosti. Ljudje pač smo različni. Nekomu na primer pomeni veliko, da avto podpira popolno povezljivost s telefonom, drugim, predvsem starejšim, je za to malo mar. Nekaterim so pomembne fotografske zmogljivosti telefona, drugim je vseeno, ker jim je glavna cena. Tako dalje. Umetna inteligenca, ki ji daš nalogo, naj napiše opis telefona, se na različnost preprosto požvižga. Prej ali slej besedila postanejo podobna, politično korektna, nekritična in brez »žmohta«. Gremo po poti filma Idioti prihodnosti (Idiocracy). Bolj ko se bomo nekritično zanašali na algoritme, hitreje se bo krivulja razvoja civilizacije obrnila navzdol. Če ne vseh, pa zagotovo zahodne.

Ekipa je od algoritma zahtevala, naj ustvari privlačne poljudnoznanstvene vsebine o rjavih pritlikavcih, telesih, katerih masa je premajhna, da bi postala sonce, in prevelika, da bi jih šteli med planete. Hitro so bile narejene, a ko so jih podrobno preverili, so ugotovili, da je približno 80 odstotkov verodostojnih oziroma ustvarjenih na temeljih zanesljivih in preverljivih virov, medtem ko si jih je 20 odstotkov umetna inteligenca preprosto izmislila, da bi zadovoljila zahtevam. Kot si dejstva izmislijo ali popačijo osebki iz mesa in krvi na družbenih omrežjih in svojih portalih, da bi pritegnili občinstvo. Ocenili so, da gre v tem primeru za toksično kombinacijo netočnosti in samozavesti. Ko namreč najdeš napako in algoritem nanjo opozoriš, jo prizna in obljubi, da je ne bo ponovil. Nakar jo ob naslednji priložnosti brez sramu ponovi.

Po nekaterih podatkih naj bi se v zadnjih letih pojavilo veliko spletnih strani, kjer so objavljene izključno dezinformacije, ki so jih ustvarili algoritmi velikih jezikovnih modelov. Pridemo do težave s povratno zanko. Modeli umetne inteligence se učijo na podatkih, ki jih najdejo v internetu. Ko se površna, napol točna ali celo lažna informacija statistično dovoljkrat ponovi, jo algoritmi sprejmejo »zdravo za gotovo«. Za nekakšno internetno resnico, ki skupaj z banalizacijo in inflacijo podobnih, dejal bi generičnih neustvarjalnih vsebin, predstavlja smrt interneta, kakršnega poznamo!

Zato imej v umu, da je umetna inteligenca zgolj orodje, katerega rezultat je odvisen od veščine primerne uporabe. Nimam težav, dokler mi »chat« pomaga iskati in popravljati tipkarske ter slovnične napake. Motiti me začne, ko začne pretiravati z vstavljenimi pomišljaji ali spreminjati vrstni red besed skladno z neko drugo slovnico. Teta Liza še vedno v večini primerov ni Liza teta, čeprav pravilo ni v kamen zapisano in ga je občasno smiselno kršiti. A še takrat, ko želiš manjše spremembe ali dodatke v besedilu, ga še enkrat preberi ter ne bodi presenečen, če v njem najdeš na novo ustvarjeno besedo, ki ne obstaja, ali prilagojen stavek, ki mu je algoritem obrnil pomen na glavo. Ni mogoče spregledati napredka umetne inteligence v zadnjih dveh letih. A uspel ji bo najboljši trik, ko bo večino prepričala, da je popolna in nezmotljiva.

The post NEDELJSKI NASVET: UI na debelo laže in uničuje »zdravo« pamet (skupaj z internetom) appeared first on Tehnozvezdje.

Omenjena rešitev po novem podpira 42 jezikov in je tako verjetno v tem pogledu med bolj univerzalnimi. »Gre za pomemben korak k temu, da bodo najnovejše tehnološke inovacije dostopne slovensko govorečim uporabnikom. Microsoft s predstavitvijo naprednih orodij UI v slovenščini ne potrjuje le pomena edinstvene kulture in potreb slovenskih uporabnikov, temveč zagotavlja, da bodo lahko ti sodelovali v tehnološkem napredku, ki oblikuje naš svet, ter imeli koristi od njega,« je v pripravljeni izjavi povedal Kalin Dimčev, vodja držav za Microsoft Adriatics.

Seveda sem o tem, kaj je kaj je Microsoft 365 Copilot vprašal, koga drugega kot Copilota (365). Takole je odgovoril:

»Microsoft 365 Copilot je orodje z umetno inteligenco, ki pomaga uporabnikom pri različnih opravilih, iskanju informacij, pripravi ustvarjalnih besedil in pisanju kode. Združuje zmogljivosti velikih jezikovnih modelov (LLM) s poslovnimi podatki in aplikacijami Microsoft 365, kot so Word, Excel, PowerPoint, Outlook, Teams in BizChat. Copilot omogoča uporabnikom, da povečajo svojo produktivnost, uresničijo svojo ustvarjalnost in razvijejo svoje znanje z uporabo umetne inteligence.«

In potem naslednje, še pomembnejše vprašanje. Kdo lahko uporablja Microsoft 365 Copilot? Odgovor je pričakovan:

»Microsoft 365 Copilot lahko uporablja vsak, ki ima naročnino na Microsoft 365. To vključuje posameznike, ekipe in organizacije. Copilot je zasnovan tako, da pomaga tako zaposlenim v podjetjih, šolam in drugim ustanovam pri povečanju produktivnosti, učinkovitem iskanju informacij in ustvarjanju vsebin.«

Novega Copilota v slovenščini torej lahko uporabljate, če imate naročnino na pisarniško-oblačni paket Microsoft 365. V aplikaciji za Windows ali mobilne naprave, na spletu ali v brskalniku Edge. Drugače povedano, če Copilota tamkaj uporabljate, ne da bi bili vpisani z Microsoftovim uporabniškim računom ali slednji nima naročnine 365, bo še naprej odgovarjal v angleščini. Z vpisom v račun, na katerem imate naročnino, pa bo »spregovoril« slovensko. V kolikor se odločite za dodatno naročnino na Copilot Pro, ta stane 22 evrov na mesec na posameznega uporabnika, dobite tega pomočnika še znotraj programov Word, Excel, PowerPoint, OneNote in Outlook, kjer vam lahko pomaga neposredno oblikovati, pripravljati osnutke, sortirati in podobno. Poleg tega naročnina prinaša še druge dobrobiti, a se vanje tokrat ne bomo spuščali.

Slovensko govorečega Copilota, ki temelji na modelu GPT4o podjetja Open AI, sem seveda na kratko preizkusil. Razumel je vse, kar se mu vrgel pod nos, odgovarjal pa je tudi precej suvereno in v večinoma korektni slovenščini, tu in tam s kakšno čudno formulacijo. Kot vedno pri tovrstnih orodjih je treba biti previden na podatke, ki jih navaja, in ga v primeru dvomov pobarati, ali je prepričan v svoj prav. Hitro bo ugotovil, da vse ni bilo pravilno, in se bo popravil. Razume tudi vprašanja, ki se navezujejo na prejšnji kontekst. Malce slabše se je odrezal, ko sem mu predočil Microsoftovo sporočilo za javnost in mu naročil, naj iz tega spiše članek s ključnimi informacijami. Predvidevam, da bo sčasoma zmogel kaj več, kot bolj ali manj prepisati PR.

Naslovna fotografija: Microsoft

The post Microsoft 365 Copilot po novem zna slovensko appeared first on Tehnozvezdje.

Naslednje mi je dalo misliti. Telekomov sprejemnik Neo je ena redkih naprav, ki tekoče razume slovenščino. Razume celo ukaze, ki niso popolnoma znotraj definicije zbornega jezika, zgolj zato, da je lažje najti televizijske kanale, vsebine in kategorije v nastavitvah. Zdaj pa k težavi. Pred kratkim so omogočili povezavo z Googlovim Pomočnikom in Alexo. Dodatek k prejšnjim možnostim je ugašanje in prižiganje, toda zdaj morate ukazovati v skoraj popolni angleščini. Če želite, da vas razume, potem nikar ne recite »neo«, temveč »nio«. In tako naprej. Podobno je z ukazovanjem v avtomobilu, »pokliči andrejo«, postane »kol andžreja«, in še kje. Vrsto let že poznamo funkcijo govornih ukazov, toda niti na misel jim ne pride, da bi omogočili razumevanje manjših svetovnih jezikov. Mlajši boste pripomnili, »pa kaj«, starejšim bo vseeno, a meni ni. Od tehnoloških podjetij pričakujem, da se nehajo delati norca in začnejo prilagajati storitve delovanju v različnih jezikih. Ni težko, kot dokazuje Neo, le odločiti se je treba in začeti prilagajati algoritme.  

Algoritmi umetne inteligence za priljubljenimi boti, kot je ChatGPT, so odvisni od velikih jezikovnih modelov, kar pomeni, da je jezik v središču inovacije. Evropska unija zato želi, da tehnologija upošteva kulturne in vsebinske posebnosti 24 uradnih jezikov, s čimer si pretežno ameriška tehnološka podjetja pretirano ne belijo glave. Njihovi predstavniki bodo dejali, da boti razumejo veliko jezikov. Res je, z njimi se zlahka pogovarjate v slovenščini, a v ozadju poteka prevajanje v in iz angleščino. Pa to sploh ni bistvo. Osrednja težava je, na čem so algoritmi pridobivali znanje – na besedilih v angleščini, zaradi česar imajo zelo enostranski pogled.  

Kultura je v ostrem boju s tehnološkimi podjetji glede kulturnih vsebin, vključno s filmskimi scenariji, medijskimi arhivi in celo avtorskimi pravicami glasbenih umetnikov.

Tudi če ne gre za angleščino, so večji jeziki v prednosti. Špancem ne bo težko vložiti v razvoj velikega jezikovnega modela, samo pomislite, v koliko državah je španščina uradni jezik. Podobno je z nemščino, francoščino in še kakšnim jezikom. Vsi ti bodo pridobili vpliv, kar se nenazadnje že dogaja. Američani sklepajo dogovore z nemškimi in francoskimi medijskimi hišami, saj želijo, da se algoritmi učijo na njihovih korpusih besedil. Vendar to ne reši problema. Eno je jezik, drugo kulturne posebnosti. Marsikomu se ne zdi nič posebnega, če objavi na družbenem omrežju fotografijo golega otroka, ki se igra na obali jadranskega morja (oziroma nam to ni bilo tuje), medtem ko algoritem za modeliranje objav takoj pomisli na pedofilijo. To je zgolj skrajni primer razlik. Koliko je še manjših, ki nas še bolj razlikujejo?

Raziskovalci na University College London so lani ugotovili, da Googlov in OpenAIjev »bot« nista v koraku s kulturnimi normami dobršnega dela držav, a sta brez težava opravila teste glede spoštovanja običajev v Združenih državah.  

Američanom ne moremo preprečiti, da bi razvijali in algoritme nudili tostran Atlantika, vendar ne moramo več čakati na njihove. Razviti bomo morali svoje algoritme in svoje jezikovne modele, kajti drugače bo prevlada angleščine ter ameriškega načina življenja in njihovega pogleda na svet v Evropi kvečjemu še večja.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Če ne bomo pazili, nas bo ameriška umetna inteligenca »ubila«? appeared first on Tehnozvezdje.

Za zdaj se je v ChatGPT še potrebno prijaviti oz. najprej ustvariti uporabniški račun, da lahko tega jezikovnega pomočnika z »umetno inteligenco« karkoli vprašamo ali mu naložimo, naj namesto nas spiše to in ono, premeče ali spolira že spisano besedilo, pripravi primerne odgovore in podobno. Postopno pa ga bo na vseh trgih, kjer je na voljo, mogoče uporabljati povsem brez prijave. Z drugimi besedami, »uletel« boš na njegovo spletno stran in ga začel nadlegovati s svojimi vprašanji, željami in zahtevami.

To sicer ne bo pomenilo, da se ne bodo več shranjevali vsi ukazi temu »botu«, kajti podjetje jih potrebuje za nadaljnji razvoj jezikovnega modela, vendar pa jih ne bo mogoče povezati s katerim koli posameznim uporabnikom, četudi naj bi se doslej anonimizirali.

Po drugi strani bo OpenAI uvedel določene »varnostne ukrepe,« da ne bo mogoče GPT-ja zlorabljati vsevprek. Tako bodo denimo blokirali zahteve in generiranje vsebine v »širokem spektru kategorij.« Podobno omejitve ima Microsoft pri svojem tovrstnem pomočniku Copilot (temelji na enaki tehnologiji, saj je Microsoft eden večjih vlagateljev v OpenAI). Med drugim neprijavljeni uporabniki ne morejo koristiti zmožnosti generiranja fotografij in so tudi omejeni na določeno število odgovorov v posameznem »klepetu.«

Naslovna fotografija: DepositPhotos

• 
  Clio E-Tech: Dokaj daleč sem prišel kljub majhni posodi za gorivo
• 
  Anker obiskovalcem festivala Tomorrowland zagotavlja 35.000 prenosnih baterij
• 
  EU dokazuje, da regulacija ni vedno slaba (čeprav jo bogatuni stalno mečejo na tnalo)
• 
  NEDELJSKI NASVET: Nikar ne nasedajte, v ozadju je zgolj želja po denarju
• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Razmišljate o nakupu razumno poceni telefona?

The post ChatGPT bo povsem odprt, kar je dobro in slabo appeared first on Tehnozvezdje.