Zadnje leto sem Huawei Band 6 nosil kar pogosto, kar se ji že pozna na obrabi paščka. Še posebej takrat, ko sem doma in ne potrebujem satelitskega določanja položaja (za spremljanje aktivnosti na prostem) ali brezstičnega plačevanja, je ta pripomoček najbolj udoben in najmanj moteč na zapestju, hkrati pa daje vse ključne informacije, ki si jih od njega želim. Omenjal sem že, da se mi zdi povsem smiselno kombinirati različne nosljive naprave. Navsezadnje je tudi Watch GT 3, ki si jo lahko nadenem ob določenih priložnostih, v osnovi malo bolj zmogljiva zapestnica, vendar z večjim zaslonom in v obliki ure. Motilo je me pri Band 6 pravzaprav samo troje in dve od teh »zamer« je Huawei pri Band 7 naslovil, eno bolje, drugo malce slabše. Tretja očitno ostaja za katero naslednjih generacij.

Zapestnica se je v primerjavi prejšnjo komaj kaj spremenila. Morda je za kakšno desetinko mm tanjša, vključno z modulom s tipali, vendar tega nisem preverjal s kljunastim merilom. V vsakem primeru so razlike zanemarljive. Pašček oz. njegova prožnost se zdi nekoliko drugačna, bomo videli, če bo kaj razlike glede prask in odrgnjenosti čez eno leto. Pomembna pridobitev pa je, da ga je lažje zamenjati. Pri stari zapestnici tega nikoli nisem uspel storiti, saj gre izjemno na trdo. Zdaj je treba premakniti nekakšno kratko iglo oz. buciko, kar še vedno ni idealno, a se vsaj da, in pašček potem lepo izskoči, pa tudi zgolj vstaviti ga je treba nazaj, ne pa loviti kakšnih pritrdišč. To je torej ena od dveh izboljšav, tista, ki so jo izvedli »za silo.«

Zaslon OLED je enako velik in tudi svetilnost se zdi enaka, zato lahko upravičeno sklepam, da gre za povsem identičen sestavni del. Lahko bi pokrival večji del površine, vendar je glede velikosti prikaza in informacijske vrednosti v redu. Tudi vidnost na soncu je že na četrti od petih stopenj spodobna. Toda še naprej manjka tipalo za samodejno prilagajanje svetilnosti, ki bi zagotovo lahko podaljšalo trajanje baterije in tudi zmanjšalo skoraj pretirano sijanje zaslona v temnejših prostorih. To sem imel v mislih s tretjo zamero, ki tako še naprej ostaja. Na srečo se, za razliko od Watch GT 3, vsaj da nastaviti znižanje svetlosti ponoči.

Pri zaslonu oz. samem prikazu pa sem tudi na zapestnici dočakal možnost vedno vklopljenega zaslona. Tega Band 6 ni omogočala in še vedno ne, čeprav bi najbrž lahko funkcionalnost dodali prek posodobitve programske opreme. Če seveda ne zahteva kakšnega kosa strojne opreme, ki ga nova zapestnica ima, v stari pa manjka. Zapestnica tako zdaj lahko stalno prikazuje čas, na voljo je pet številčnic, dve imata vključen še datum. Tudi tu je svetilnost nekoliko pretirana in bi jo lahko zmanjšali. Trajanje baterije se seveda zaradi vedno vključenega zaslona konkretno skrajša, v tem načinu zapestnica porabi porabili približno četrtino baterijske zaloge na dan. Če bi jo pustil, da se zaslon vklaplja zgolj ob premiku ali obratu roke, bi zagotovo z enim polnjenjem zdržala vsaj en teden, mogoče še kakšen dan več. Prejšnja pogosto ni želela reagirati, ko sem želel preveriti čas ali kakšno drugo informacijo na njenem zaslonu, z novo je bolje, a vseeno sem vesel, da jo lahko samo ošvrknem in vem, koliko je ura. Z največjo novostjo te zapestnice sem tako pretežno zadovoljen, z izjemo stare Huaweijeve kaprice, da se polna številčnica pri vedno vključenem zaslonu pokaže šele, ko se uporabnik dotakne zaslona, ne ob obračanju zapestja. Kdor prednost še vedno daje celotedenski avtonomiji, mu ta možnost seveda ostaja.

Kot vedno, proizvajalec za novo generacije oblikuje nove številčnice. Med njimi je ena, imenovana Filter za čas, v bistvu podaljšek istoimenske za vedno vključen zaslon, njena posebnost je spreminjanje barv, dvema poljema pa je mogoče določiti, kaj prikazujeta (korake, vreme, srčni utrip, …). Na voljo jih je kajpak še ogromno iz že obstoječe zaloge za Huaweijeve »nosljivčke«. Običajna novost so tudi dodatni športi, ki jih naprava zna meriti, vendar so to vse programske pridobitve, ki bi jih zlahka ponudili tudi lastnikom starejših zapestnic. Včasih jih, pogosto ne.

Sicer je nabor funkcionalnost dokaj standarden za moderno in celovito zapestnico, kajpak brez GPS-a (in ostalih ustreznic za pozicioniranje). Tu so merjenje srčnega utripa, nasičenosti kisika v krvi (SpO₂), spanja in stresa. Vse to lahko naprava meri samodejno in pogosto, uporabnik pa lahko rezultate vidi tako na njenem zaslonu kot, še bolj podrobno v aplikaciji. Seveda je na voljo tudi spremljanje kopice športov oz. aktivnosti, kjer je zapestnica v eni od dveh vlog. Lahko na podlagi štetja korakov izračunava podatke, ki so zaradi tega bolj približni, tega smo na zapestnicah navajeni že od vsega začetka. Druga možnost je izraba satelitskega sprejemnika v telefonu, če je ta prisoten. Ni dvoma, da si je za resne podatke o vadbah treba omisliti nekaj z GPS-om, zapestnice, kot je Band 7, so lahko primerne za večino ostalega. Med temi nameni je prikazovanje obvestil in klicev s telefona, vendar na to ni mogoče odgovarjati, upravljanje glasbe in sprožilca fotoaparata na telefonu, na voljo pa je še nekaj »aplikacij«, ko so časovnik, štoparica, svetilka, pa nenazadnje budilka in iskanje telefona z bizarnimi zvoki.

Kot vse ure in zapestnice tega proizvajalca se Band 7 s telefonom povezuje prek aplikacije Zdravje (Huawei Health), ki je na voljo tudi za iOS, ne zgolj za Android. Na slednjem jo je sicer treba namestiti iz tržnice AppGallery ali prek namestitvene datoteke, ki jo je mogoče najti na spletni strani proizvajalca. Tokrat se z njo ne bom posebej ukvarjal, ker je že dolgo enaka in je v vse v njej nespremenjeno. Osnovni zaslon daje ključne informacije, ki jih zbirajo s telefonom seznanjene naprave – o telesni dejavnosti, vadbi, srčnem utripu, spanju, SpO₂, stresu in ostalih vidikih (temperaturi kože, teži in indeksu zdravega življenja, kar omogočajo bolj zmogljive Huaweijeve naprave, ne pa tudi ta zapestnica). V razdelku naprave pa s klikom na posamezno uporabnik pride do informacij o njej, iskanja in nameščanja številčnic, nastavitev in ostalega, seveda tudi posodabljanja vgrajene programske opreme in preklapljanja med tem, katera od naprav je aktivna, če jih na polici oz. v predalu več časa na svojo priložnost.

Kratek povzetek vsega skupaj je naslednji. Huawei Band 7 je celovita pametna zapestnica, ki kljub pomanjkanju pravih novosti še vedno nudi vse bistveno, kar od takega pripomočka pričakujemo. Za 60 evrov je dobra izbira, kot je bila že lani predhodnica.

HVALIMO:

• Malenkostna dodelava ohišja
• Lažje snemanje in natikanje paščka
• Možnost vedno vključenega zaslona
• Boljše prepoznavanje premika roke (za vklapljanje zaslona)
• Spodobno trajanje baterije

GRAJAMO:

• Malo konkretnih novosti v primerjavi z lanskim modelom
• Še vedno ni tipala za prilagajanje svetilnosti zaslona
• Zaslon bi lahko pokrival večji del površine zgornjega dela zapestnice

The post Huawei Band 7: Dve novosti, a pomembni appeared first on Tehnozvezdje.

Poleg tega, da ni mogoče izvažati podatkov o vadba v Stravo ali kakšno drugo nevtralno in splošno uporabljano storitev, dotične ure striktno izklapljajo zaslon med merjenjem vadbe. Toda nedavno je Watch GT 2 Pro dobila posodobitev z oznako 11.0.4.28 in ta kot eno od dveh večjih novosti prinaša naslednje: »Uvaja novo funkcijo, s katero lahko zaslon vadbe ostane buden.« To je točno to, kar sem si pri teh urah že ves čas želel, da bi bile zares vsestransko uporabne.

»Nova funkcija« naredi točno to, kar obljublja in kar smo prej pogrešali. Če gre uporabnik v nastavitve naprave in tam izbere razdelek Nastavitve vadbe, je v njem možnost Vedno vklopljeno. Če ta ni vključena, se zaslon med tekom, kolesarjenjem ali katerimkoli drugim izbranim športom po 15 s izključi in zbudi ga šele pritisk na tipko oz. zaslon ali premik roke. Kadar pa je omenjena možnost vključena, zaslon ves čas kaže podatke o vadbi (čas, hitrost/tempo, srčni utri in ostale), le po enakem času, kot bi se sicer izključil, opazno zmanjša svetilnost. Še vedno je tolikšna, da se tudi na soncu zadovoljivo vidi, lahko pa bi bila malce večja. Premik roke ali pritisk na uro še vedno za nekaj sekund poveča svetilnost na »polni« nivo, ni pa treba ves čas obračati roke ali trepljati zaslona za prikaz podatkov. Kar je med tekom nadležno, na kolesu, če je ura na krmilu v vlogi »števca«, pa sploh nepraktično in lahko tudi nevarno. Za razliko od denimo Garminovih ur Huaweijeva ostaja budna vedno, ni zahteva zaznavanja zapestja ali nosilca s tipali.

Tako se vidita zaslona med spremljanjem vadbe pri Watch GT 2 Pro in Watch Fit med polno in znižano osvetlitvijo. Zadnja fotografija je na posneta na soncu.

Nisem povsem prepričan, ali je tovrstna posodobitev že na voljo tudi za model Watch GT 2 in Watch GT 2e, ki naj bi jo bila prav tako deležna. Zagotovo pa je ni za prvo generacije Watch GT in tako bo verjetno tudi ostala brez vedno vključenega zaslona med spremljanjem vadbe. Model Watch Fit, ki po obliki bolj spominja za zapestnico, ohranjanje zaslona vključenega po eni od posodobitev omogoča zgolj pri kolesarjenju, s podobno zmanjšano svetilnostjo kot Watch GT 2 Pro, vendar slabšim kontrastom, kar gre verjetno na račun kakovosti samega zaslona. Tako njena uporabnost s tega vidika ni enaka, saj je tudi sam prikaz na zaslonu manjši.

Ena od »manjkajočih« možnosti je še delitev vadb na kroge, kar ponuja večina športnih ur. Huawei je to omogočil zgolj pri teku na prostem, pri drugih športih v nastavitvah posamezne vadbe ni mogoče vključiti ročne razdelitve. Na Watch GT 2 Pro uporabnik nov krog začne s pritiskom spodnje tipke, na Watch Fit pa z dvojim pritiskom edine tipke na napravi.

Še druga novost pri Huaweijevi uri z vrha ponudbe je možnost zaklepanja s kodo PIN. Če si jo uporabnik nastavi, mora uro ob vsaki namestitvi na zapestje odkleniti, ko jo sname, pa se naprava samodejno zaklene. Tako nihče drug (denimo otroci ali pa kdo tuj) ne more brskati po njej, si ogledati podatkov, spreminjati nastavitev ali storiti še česa drugega neželega. Poleg tega je Huawei omogočil drugim razvijalcem pripravo aplikacij za njegove ure in tako je v tržnici (oz. razdelku aplikacije Zdravje) poleg nekaterih pripomočkov samega proizvajalca že mogoče najti tudi peščico drugih aplikacij, denimo za sporočila (Mood Messenger) ali radi (myTuner Radio).

The post Dobrodošla posodobitev za Huawei Watch GT 2 Pro appeared first on Tehnozvezdje.

Najnovejša predstavnica, ki bo verjetno v igri, da pokrije vsaj dobršen del spektra želja, je Garminova Venu SQ. To je v osnovi, po zmožnostih bolj ali manj enaka ura kot lanska Venu, le da ima namesto okroglega zaslona OLED pravokotni LCD (1,3 palca diagonale namesto 1,2 palca premera) in da stane konkretno manj. V osnovni različici bo naprodaj za 200 evrov, v izvedbi Music, ki prinaša 3,4 GB prostora za glasbo in možnost predvajanja pesmi s storitev Deezer in Spotify tudi brez internetne povezave, pa bo stala 250 evrov. Razlika glede na prejšnji model je še v izgubi barometra za merjenje višinske razlike, sicer pa ponuja enak nabor spremljanja vadbe in prikazovanja obvestil s telefona. Med drugim satelitski sprejemnik poleg GPS-a podpira še sistema Galileo in Glonass za večjo natančnost. Baterija naj bi zdržala do šest dni in do 12 ur z vključenim beleženjem lokacije, z ves čas vključenim zaslonom pa je avtonomija seveda precej nižja. Ura ima tipala za merjenje ravni kisika v krvi (SpO₂), kar je velika novost pri Apple Watch Series 6, preračunavati pa zna tudi maksimalno aerobno kapaciteto (VO₂ Max). In seveda podatke poleg storitve Garmin Connect lahko dobijo še določene druge. Na voljo pa je tudi plačevanje na terminalih POS s karticami, ki jih je mogoče vnesti v storitev Garmin Pay. V Sloveniji so to denimo kartice Mastercard ponudnikov mBills, Curve, TransferWise in Revolut ter pri slednjem še Visa.

Ene za nekaj, druge za drugo

Meja med pametnimi in športnimi urami (ali zapestnicami) se vse bolj briše, še vedno pa lahko skoraj vsako uvrstimo primarno v eno ali drugo kategorijo, le ozek krog je takih, ki so nekje vmes. Posploševanje, kaj omogočajo in katere lastnosti so značilna za ene ali druge, zato niti ni pretirano. Močne plati športnih so natančno spremljanje dejavnosti in telesnih znakov, stalen prikaz informacij med vadbo, veliko informacij in možnost njihovega izvoza v »neodvisne« platforme, povezovanje z zunanjimi tipali, dolgo trajanje baterije, dobro viden zaslon na soncu in robustno ohišje. Po drugi strani so pametne boljše v prikazovanju obvestil s telefona in drugih informacij, ponujajo aplikacije, njihovi zasloni so precej bolj atraktivni, ohišja delujejo bolj prestižno. Slabost je kajpak avtonomija baterije, pa tudi obnašanje med vadbo, kjer po pravilu ugašajo zaslon, prav zaradi varčevanja z energijo, uporabniku pa ne ponudijo niti možnosti, da bi se odločil drugače. Tiste vmes, ki se pretvarjajo, da so pametne, a so v resnici bolj športne vrste, imajo isti problem. Njihov adut je bistveno daljše trajanje baterije, pa večinoma tudi nižje cene.

Vse to omenjam, ker me je zamikala najnovejša Huaweijeva predstavnica Watch Fit. Že znane dobre plati združuje v zanimivi in na roki komaj zaznavni obliki, zelo primerni tudi za namestitev na krmilo kolesa, hkrati pa je dovolj poceni, da bi jo že kupil kot impulzivni nakup v kakšnem trenutku manjšega proslavljanja. Toda tri ključne težave Huaweijeve serije Watch GT ostajajo tudi pri Fitu. Ne da se izvoziti izmerjenih vadb v Stravo, ne da se povezati zunanjega pasu za merjenje srčnega utripa in zaslon ne ostane vključen med merjenjem aktivnosti. Vse tri slabosti, še posebej pa zadnja, preprečujejo uporabo te naprave v vlogi kolesarskega »števca«, za kar bi bila sicer izjemno primerna. Večina kolesarskih računalnikov z GPS-om je namreč tehnološko daleč za urami in še dragih po vrhu. A tudi tekači in še kdo prisegajo na bolj natančno merjenje srčnega utripa na prsnem košu, pa tudi na Stravo ali kakšno drugo storitev za shranjevanje vadb, da imajo vse na enem mestu in niso vezani na določenega proizvajalca.

Podobno neprilagojene za resnejše rekreativce so tudi Samsungove ure, ki pa za razliko od Huaweijevih ponujajo možnost nameščanja aplikacij in s tem veliko širšega nabora funkcionalnosti. Tudi več prilagajanja številčnic in konstantnega prikaza časa omogočajo, pa nabor ohišij in paščkov je večji, toda trajanje baterije izrazito krajše. Applova ura je tista, ki združuje največ vsega iz enega in drugega sveta, je tudi najbolj osredotočena na zdravstvene vidike, a hkrati s kopico izbire barv ohišij in paščkov ter preprostim menjavanjem slednjih še na modo, obenem pa v glede na ostalo ponudbo niti cenovno ne odstopa. Toda njena huda omejitev je delovanje izključno v povezavo z iPhonom. Kljub temu je uspešnica, a verjamem, da bi si jo omislil še marsikdo, če bi se razumela še z androidnimi telefoni. Sam imam primarno kartico SIM v iTelefonu vsaj kakšen mesec na leto, ves čas pa zagotovo ne, zato Apple Watch zame žal ne pride v poštev ali pa le kot ena od ur, za kar pa vendarle ni dovolj poceni.

Pametne ure ali bolje rečeno ure s prikazovanjem obvestil s telefona ter samostojnim beleženjem vadbe in zdravja so se brez dvoma zasidrale, zdaj marsikdo ne more več nazaj na klasiko ali pa si to nadene le še za določene priložnosti, denimo za na predstavo (v letu brez pandemije) ali za k maši. Vseeno pa je konkurenca presenetljivo skromna. Poleg omenjene trojice je še nekaj podjetij oz. znamk, ki se pretežno neuspešno trudijo z modeli na osnovi Googlovega (požrešnega) operacijskega sistema Wear OS in Qualcommovihj zastarelih procesorjev, ter nekaj drugih s podobno zamislijo, kot je Huaweijeva. Tak primer je Amazfit izpod okrilja Xiaomija, a tudi za te ure bi težko trdil, da so blizu mojega ideala. Na športni strani pa imamo »veliko« trojico. Vodilni, tehnološko dokaj konservativni in pogosto cenovno vzvišeni Garmin je obkrožen s finskima Polarjem in Suuntom, ki v zadnjem času dajeta vtis, kot da ne vesta najbolje, kako naj se obrneta in na kakšen način naj izdelata nekaj zares prepričljivega, še posebej na programskem delu.

Vse skupaj je kar malo frustrirajoče, saj bi se verjetno dalo izdelek, ki bi nudil »vse«, izdelati s precej malo truda. V bistvu bi bila v mnogih primerih dovolj že samo dodelava programske opreme, strojni del v osnovi že vse omogoča. Zgolj proizvajalec se mora odločiti, da manjkajoče zmožnosti dejansko implementira.  

The post Kdaj bo kdo izdelal pametno ali športno uro, ki bo imela »vse«? appeared first on Tehnozvezdje.

V peti generaciji ima pravzaprav eno samo veliko izboljšavo v primerjavi s četrto, ki se je poslovila, in tudi ni veliko drugačna od tretje, ki je še v prodaji. Ta novost je zaslon, narejen z mislijo na to, da lahko ostane ves čas vključen (in pri tem ne porabi preveč baterije). V Applu so si zamislili – ali pa so jo našli pri podizvajalcih – tehnologijo, ki združuje oba najbolj uporabljana načina krmiljenja posameznih pik na zaslonu OLED. Od tega, ali je posamezna od njih vključena ali ne, do svetilnosti, barve in tudi tega, kako pogosto naj zamenja svoje »stanje«. Prav to slednje je najbolj pomembno, saj je osveževanje zaslona spremenljivo od 60 Hz pa vse do enega samega herca. Kar pomeni, da se prikazano osveži samo enkrat v sekundi. Običajno se 60-krat. Z dinamičnim zmanjševanjem te številke je Apple dosegel približno enako trajanje baterije kot so ga imele prejšnje njegove ure, kljub temu, da je pri novem modelu lahko zaslon ves čas vključen.

Med nošenjem ure to izgleda tako, da se zaslon zatemni ravno do take mere, da se še da razbrati čas in ostalo, kar prikazuje. Tudi pod kotom. Če imaš izbrano »analogno« številčnico, ta v zatemnjenem načinu izgubi sekundni kazalec, ker je osveževanje zaslona prepočasno, da bi lahko sekundnik lepo potoval naokrog (animacija bi bila odsekana). Nova Apple Watch še zdaleč ni prva pametna ura, ki lahko konstantno kaže čas, kar naj bi bil tudi njen osnovni namen. Spomnimo se Pebblov, pred kakšnim letom sem nosil Samsungovo Gear S2, kjer mi je sicer presedalo, da sem jo moral polniti vsak dan, za dvodnevni interval je bilo z vedno vključenim zaslonom zaloge ravno za odtenek premalo. Toda koristnost stalnega prikaza, da mi ni treba vedno znova suvati zapestja ali pritiskati tipk, zame vseeno prevlada. Pri peti jabolčni uri je situacija povsem enaka. Konstanten prikaz je velika pridobitev, uro pa sem zvečer na polnilnik običajno odlagal z baterijo med 40 in 50 odstotki preostale zaloge. Glede na to, da so to približki in da pod 15 odstotkov zaradi zdravja baterije ni pametno iti, je to premalo, da je ne bi polnil vsako noč. Z izklapljanjem zaslona bi mogoče lahko zadevo raztegnil na vsak drugi dan, kar pa je še vedno daleč od idealnega. Enkrat na teden bi bilo odlično, če bi zdržala vsaj toliko, da bi lahko šel na dvo- ali tridnevno pot brez polnilnika, pa tudi zelo dobro. Zanimivo pa je, da ura dokaj malo porablja med rekreacijo, pa čeprav takrat poleg vključenega zaslona (enako zatemnjenega, dokler ga večji premik roke ne obudi v polno svetilnost) deluje še GPS. Mimogrede – njegov signal ura najde bistveno hitreje kot katera koli druga, kar sem jih doslej preizkušal. Z lahkoto bi spremljal vadbo pet ur in še ne bi prišel blizu omejitvam baterije.

Občutek pri nošenju je sicer enak kot pri vseh prejšnjih, pa tudi dvomim, da bo kdo na prvi pogled razločil, da imaš na zapestju najnovejši model. Ne rečem, reč je kakovostno izdelana, upravljanje dodelano in gladko, zaslon res lep, toda še vedno se mi včasih zazdi, da je to samo računalnik na zapestju. Manjka mi tisto, kar uro naredi še modni dodatek, ampak mogoče sem samo staromoden glede tega. Ne morem pa oporekati funkcionalnosti. Ponudba številčnic je kar obsežna in pri marsikateri se da prilagajati, katere informacije kaže. To je denimo možnost, ki hudo manjka pri Huaweijevih urah. Kaj počne katera od tipk, si je treba malo vtisniti v podzavest, podobno ugotoviti, kako sistem prilagaja seznam hitro dostopnih aplikacij, a ko zadevo po nekaj dneh osvojiš, je vse precej enostavno. Aplikacij je na voljo res veliko, zdaj je mogoče nameščati tudi neposredno, ne samo s telefona. Med njimi so take, ki obveščajo, druge, ki zabavajo, tretje, ki kratkočasijo, četrte za občasno uporabo in nadomeščanje telefona (denimo za letalske prevoze, potovanja in podobno), pa še marsikaj. Vsak uporabnik se lahko odloči, ali pretežno ostane pri osnovnih zadevah ali gre v precejšnje globine. Samsung za svoje ure tudi ponuja kar lepo zbirko aplikacij, toda take izbire kot pri Applu ni na voljo nikjer drugje. In prav tako nikjer ni tako enostavnega in povsod delujočega plačevanja z uro. Res je, Apple na svojih napravah zlorablja monopol z zaklepanjem NFC-ja in posledično preprečevanjem vseh drugih mobilnih denarnic, ter arbitrarnim odločanjem, katere banke lahko prisostvujejo v njegovi, in čisto prav je, da se evropska komisija pozabava s tem primerom. Toda sama uporaba je za uporabnike poezija.

Apple veliko govori o zdravstvenih zmožnostih ure, ki pa se zares pokažejo na dolgi rok, ne med nekajdnevnim preizkušanjem. V glavnem takrat, ko že lahko analitika v ozadju premleva zbrane podatke. Za ugotavljanje morebitnih težav s srcem, za sladkorne bolnike in še za koga je to res lahko koristen pripomoček. V športnem pogledu je zadeva dovolj dobra, da marsikdo ne bo pogrešal namenskega Garmina ali Suunta. Kot rečeno je baterije dovolj tudi za daljše treninge, dobljeni podatki pa so enako natančni kot iz katere koli druge ure. Med samo vadbo so večinoma prikazane kar prave informacije, prav veliko prilagajanja pa tu ni na voljo. Tudi končni »izpisek« je zame in še za koga dovolj podroben, zahtevnejše pa vendarle nagovarjajo drugi izdelki.

Z jabolčno uro je mogoče čisto solidno opravljati telefonske klice. Ne, da bi to počel vedno, a v določenih situacijah lahko pride prav, če ravno ne moreš potegniti telefona iz žepa ali iz torb(ic)e oz. ga nimaš pri sebi, a še dovolj blizu za kakovostno povezavo. Nekatere druge zgolj prikazujejo obvestila, odgovarjati na sporočila pa ni mogoče. Apple Watch to omogoča, lahko z vnaprej pripravljenimi odgovori, z narekovanjem (Siri) ali s »kracanjem« posameznih črk po zaslonu in nato izbiranjem besed iz predlogov. Vse troje je seveda prilagojeno komuniciranju v angleščini (ali pač katerem od »večjih« jezikov), zato je za slovenske uporabnike malo manj zanimivo in uporabno. Če nič drugega, je tak način pisanja zamuden.

Apple Watch ponuja največ med vsemi pametnimi urami, njena integracija v ekosistem je odlična, hardver dovršen in moderen, softver tudi korak ali dva pred konkurenco, vedno vključen zaslon pa zelo dobrodošla pridobitev. Vendar pa je vse odvisno od tega, kaj od ure oz. pripomočka na zapestju pričakuješ, pa nenazadnje še od tega, koliko si pripravljen(a) odšteti zanj. Kdor bo series Series 5 dobro vključil v svoj nabor naprav in izkoristil glavnino njenih zmožnosti, bo verjetno zlahka upravičil njeno ceno, komu drugemu pa se ta utegne zdeti previsoka. Mene bolj kot evrska postavka, ki se začne malo pod petsto evri, še vedno motijo nenavdahnjena oblika, vsakodnevno polnjenje baterije (kdo ve, kako je s tem po nekaj letih) in dejstvo, da je zadeva uporabna samo v povezavi z iPhonom.

HVALIMO

• Odličen zaslon, ki je lahko ves čas vključen (večino časa na manjši svetilnosti)
• Širok nabor aplikacij
• Spoliran uporabniški vmesnik in tekoče delovanje
• Dobra za osnovno spremljanje vadbe, ki tudi pretirano ne obremenjuje baterije
• Plačevanje z Apple Pay je izredno priročno
• Druge ure so večinoma precej namenske, Applova pokriva vse spektre

GRAJAMO

• Realno jo je treba polniti vsako noč
• Oblika ostaja enaka in še vedno odvrača marsikaterega ljubitelja okroglih ur
• Za lastnike androidnih telefonov je neuporabna
• Skoraj vse konkurenčne pametne ure so cenejše

Uro je na test posodila trgovina iStyle.

The post Apple Watch Series 5: Samo ena konkretna izboljšava, a ta toliko bolj dobrodošla appeared first on Tehnozvezdje.