Prvoten predlog Akosa je bil dvig na 10/2 Mb/s, vendar so po prejetih pripombah Telekoma Slovenije in ostalih zainteresiranih »odtočno« hitrost prepolovili. Glede na zdajšnjo pa še vedno predstavlja dvakratno povišanje. Hitrost 10/1 so zapisali v odgovore na prejete pripombe in za Tehnozvezdje tudi potrdili, da bo taka ostala v končnem splošnem aktu, ki ga bodo v kratkem, morda že ta petek, objavili v Uradnem listu. Univerzalna storitev sicer predstavlja nabor telekomunikacijskih storitev, ki morajo biti na voljo in mora imeti do njih dostop vsak državljan. Med temi je tudi širokopasovni dostop do interneta, izvajalec univerzalne storitve pa je Telekom Slovenije. Kdor se torej doslej ni mogel naročiti na paket z višjo hitrostjo, mu je Telekom moral omogočiti omenjenih 4 Mb/s v eno in 512 kb/s v drugo smer.

Zagotovo bi si marsikdo želel višjih hitrosti. Tako je denimo društvo Digitas v pripombah menilo, da sta delo in šolanje na daljavo »zahteve glede pasovne širine in kakovosti storitev dostopa do interneta dvignila na višjo raven,« zaradi česar bi bilo treba razmisliti o višjih hitrostih. Tudi v podjetju Rune Enia, ki po nekaterih krajih v Sloveniji gradi optično omrežje, so bili mnenja, da bi morala biti osnovna hitrost vsaj 30 Mb/s. Pri čemer se sklicujejo na to, da regulator mora postaviti tako hitrost, če jo uporablja vsaj 80 odstotkov gospodinjstev. Vendar v Akosu odgovarjajo, da podatek, da ima takšen odstotek gospodinjstev na voljo hitrost čez 30 megabitov, še ne pomeni, da jo imajo vsa tudi naročeno in jo potrebujejo. Po zadnjih podatkih iz tretjega četrtletja 2020 ima hitrost na 30 Mb/s naročenih 63,34 odstotkov gospodinjstev.

Svet za elektronske komunikacije je želel doseči, da bi Akos podrobneje določil, kaj pomeni 10/2 oz. zdaj 10/1 Mb/s. Da naj bi bila to »običajna« hitrost, ki je razpoložljiva 90 odstotkov časa in znaša vsaj 80 odstotkov maksimalne hitrosti. V Akosu poudarjajo da gre pri univerzalni storitvi za najmanjši nabor storitev in da so zaradi tega pri svojih ocenah konservativni. Po njihovem mnenju bo ob začetku veljave nove hitrosti – 60 dni po objavi v Uradnem listu, torej nekje sredi aprila – tudi že vidno upadanje potreb po dodatnih kapacitetah zaradi šolanja na daljavo in dela od doma.

Zanimiv pa je bil prispevek Telekoma Slovenija. Ta je najprej spomnil na načrt države (Načrt razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020), po katerem naj bi bila že lani 96 odstotkom prebivalcev Slovenije na voljo hitrost vsaj 100 Mb/s, preostalim pa vsaj 30 Mb/s. Če bi država ta načrt uresničila, bi vsi že imeli višjo hitrost od zdaj predlagane, so (ne sicer s temi besedami, a s tem pomenom) zapisali v Telekomu. Dodali so še, da hitrost 10/2 ni (več) tržno zanimiva. V Akosu se glede doseganja cilje države niso opredeljevali, odgovorili pa so, da so pri določanju prenosne hitrosti znotraj univerzalne storitve zavezani zakonodaji, ne podatku, katera hitrost je trenutno najbolj komercialno zanimiva. In se hkrati začudili, da vodilni operater v nadaljevanju predlaga nižjo odtočno hitrost, ki je za končnega uporabnika še manj zanimiva.

V Telekomu so namreč zapisali, da brez večjih vlaganj ne morejo zagotoviti več kot 512 Kb/s na bakrenem omrežju in da bi morali pri zahtevi po dveh megabitih na brezžična omrežja (LTE in kasneje verjetno 5G) preseliti 65 tisoč priključkov. V Akosu se s to oceno sicer niso strinjali, a so zapisali, da razumejo zaskrbljenost Telekoma, in so tako izbrali srednjo možnost. Hitrost proti omrežju so postaviti na en megabit na sekundo, kar bo najbrž pomenilo manj »selitev« na mobilne rešitve. Telekom se je še obregnil ob oglaševanje Telemacha, češ da ima »najboljše mobilno omrežje,« in bi ga morala agencija zato prav tako upoštevati v svoji analizi. Toda v Akosu so odgovorili, da lahko med alternativami upoštevajo samo tiste, ki so dejansko dostopne na trgu. Telemach pa mobilnega dostopa na fiksni lokaciji, podobno kot denimo A1, ne ponuja. Zato njegovo mobilno omrežje ne predstavlja enakovredne alternative pri širokopasovnem dostopu do interneta.  

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Akos hitrost dostopa do interneta v univerzalni storitvi postavlja na 10/1 Mb/s. appeared first on Tehnozvezdje.

Sredi marca je kar evropski komisar za notranji trg Thierry Breton klicaril šefe (ameriških) multinacionalk s prošnjo, naj znižajo privzeto kakovost slike v svojih storitvah in tako zmanjšajo količino bajtov, ki se pretakajo po omrežjih. Netflix, Youtube in ostali so uslišali komisarja in tako je dva meseca marsikdo gledal vsebine v standardni namesto v visoki razločljivosti ali 4K. Odslej bo lahko znova užival v pravi kvaliteti, saj je Netflix pred dnevi že začel prehajati nazaj na »normalo«, kar so potrdili za portal FlatpanelsHD. V času karantene se je po nekaterih raziskavah povprečen promet na ameriškega uporabnika te storitve podvojil, Netflix pa je menda početveril svoje kapacitete za dostavo slike do skupno 183 milijonov naročnikov po vsem svetu. Kmalu, če še niso, bodo na višjo kakovost šli nazaj tudi ostali, kot so Amazon, Apple, Disney, Google in manjši ponudniki.

Resnici na ljubo se je marsikaj še vedno dalo gledati v povsem spodobni kakovosti. Še posebej na Youtubu večinoma ni bilo težav, vsaj pri vnaprej naloženih videih, tudi razločljivost 4K je omrežje večinoma preživelo, le pri vsebinah v živo je bila slika večinoma skromne kakovosti. Pogosto tudi zato, ker tisti, ki so jo oddajali, prek Facebooka ali Youtuba, niso hoteli (zaradi stroškov v mobilnem omrežju) ali upali (zaradi zanesljivosti oddajanja) vklopiti možnosti HD. Tudi na Netflixu sem večinoma imel povsem spodobno sliko, vsaj HD, če že ni bil 4K, a niti slednji ni bil povsem izključen. Koliko je splošno znižanje kakovosti, ki ga najbrž marsikdo ni niti poskušal zaobiti, res pripomoglo k temu, da je internet zdržal brez resnejših izpadov, je težko reči. Nekaj zagotovo je, kajti poleg enormnih količin »televizije« je bilo v istem času tudi ogromno sestankov po kar naenkrat neverjetljo priljubljenem Zoomu in drugih videokonferenčnih storitvah. Ko se otroci počasi vračajo v šole in odrasli v službe, je videa čez dan spet manj in tako ni več pravih razlogov za »upočasnjevanje« v omenjenih storitvah.

Poleg videa so bile v tem času najpogostejša zabava igre. Njihova prodaja je bila po prvih podatkih, ki sicer zajemajo samo prve tri mesece, ko se je karantena komaj dobro začela, lepo nad lansko v enakem obdobju. Vse to je kljub rahlemu omejevanju potrdilo, kako pomembna je danes hitra povezava v internet. Slovenska univerzalna storitev, ki jo en operater (Telekom Slovenije) mora zagotavljati vsakomur, je po samo dveh letih znova popolnoma zastarela in zapoveduje v praksi neuporabno hitrost. Takrat so jo po dolgih letih vztrajanja na ravni klicnega dostopa (28,8 Kb/s) dvignili na 4 Mb/s / 512 Kb/s. To je bila sicer kompromisna številka, saj je regulator (Agencija za komunikacijska omrežja in storitve) menda najprej nameraval hitrost postaviti na 10 / 1 Mb/s. Pa tudi to ne bi bilo dosti bolje. Niti pri hitrosti proti uporabniku, še toliko manj pa v nasprotni smeri (pri »uploadu«). Minimum je sicer odvisen od navad in potreb naročnika, pa tudi od tega, koliko je članov gospodinjstva, ki uporabljajo isti priključek, toda pod 20 / 5 Mb/s zagotovo ne bi več postavil meje. Še raje pa precej višje.

Za res brezskrbno uporabo je skoraj nujnih sto megabitov na sekundo, proti omrežju pa najmanj deset. Danes je povprečna spletna stran »težka« nekaj megabajtov. Tok video posnetka HD ali take ali drugačne televizije v dobri kakovosti vsako sekundo prenese od štiri do petnajst megabitov. V eni uri pa vse do sedmih gigabajtov pri sliki 4K. Skoraj vsaka nova igra (za PC ali konzolo) zahteva prenos od 70 do 100 ali celo več gigabajtov podatkov. Pri hitrosti, kot jo zapoveduje univerzalna storitev, je torej skoraj nemogoče v živo gledati karkoli v HD-ju, igra pa se prenaša nekje od 39 od 55 ur. V kolikor gre prenos ves čas pri polni hitrosti in nihče drug pri hiši ne uporablja interneta. Tudi če za začetek igranja ni potrebno prenesti celotnega paketa, je treba čakati vsaj en dan, preden je na disku dovolj podatkov. Hitrost 20 / 5 je dovolj za video HD in igra se z nekaj sreče naloži v osmih do desetih urah, na 4K pa lahko pri taki hitrosti kar pozabiš. S sto megabiti je že dovolj prostora, da lahko več uporabnikov naenkrat počne kaj resnega, ne da vsi ves čas strmijo v krogce, ki označujejo nalaganje. Za pretakanje v oblake, družabna omrežja ali kam drugam, navsezadnje na Youtube, pa velja podobno. Pet megabitov je absolutni minimum, kajti zgolj nova serija fotografij, obsežna nekaj sto MB, se bo prenašala od deset minut do pol ure. Pri malce daljšem videu pa se je treba pripraviti ne nekajurno nalaganje.  

Še pred nekaj leti so politiki govorili o načrtu, da bo leta 2020, torej letos, vsakdo imel lahko imel hitrost vsaj 30 MB/s, velika večina pa 100 MB/s. Torej ravno nekje tam, kolikor trdim, da je minimum, pa se je takrat zdelo veliko, mogoče celo preveč. Toda potrebe se povečujejo in kmalu nam morda že sto megabitov ne bo dovolj. Nekaterim najbrž že danes ni. Malo bolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da nihče ni poskrbel za uresničitev teh ciljev in so še vedno sodržavljani, ki ne morejo niti do zanesljivih dvajsetih ali tridesetih megabitov na sekundo, kaj šele do stotih.

Naslovna fotografija: Deposit Photos

The post Internet je zdržal, toda naše hitrostne potrebe se povečujejo appeared first on Tehnozvezdje.

Najprej nekaj razlage. S pojmom univerzalna storitev označujemo nabor telekomunikacijskih storitev, ki morajo biti na voljo in mora imeti do njih dostop vsak državljan. Med temi so telefonski priključek, telefonske govorilnice, telefonski imenik in podobno. Zajamčena hitrost prenosa podatkov pa je že leta ostajala na enaki ravni – 28,8 kb/s, kar izvira še iz časov klicnega dostopa do interneta. Vse do letos ni bilo soglasja za njen dvig, v prvotnem predlogu, ki je bil januarja in februarja v javnem posvetovanju, pa je agencija nameraval hitrost dvigniti na 10/1 Mb/s. Vsakdo, ki s komercialnimi storitvami ne more dobiti tega, kar predpostavlja univerzalna storitev, lahko zahteva, da mu njen izvajalcev – trenutno je to Telekom Slovenije – brezplačno uredi priključek za tako hitrost, za katerega potem tudi plačuje regulirano mesečno naročnino. Vendar še pred tem Akos pri operaterjih preveri, ali ima kateri od njih komercialni interes za gradnjo na tistem področju.

Po pripombah operaterjev in zaradi zmanjševanja stroškov so se v Akosu nazadnje odločili, da hitrost postavijo na štiri megabite v smeri proti uporabniku in 512 kilobitov na sekundo v smeri od uporabnika proti omrežju.

Mislimo, da hitrost 4 Mb/s še vedno predstavlja dobro osnovo za uporabo sodobnih storitev, kot so e-storitve javne uprave, delo na domu, izobraževanje na daljavo, elektronska pošta, e-bančništvo, spletno nakupovanje, iskanje informacij, videokonference in osnovna vključenost v družabna omrežja. Stroški pa se s tem znižajo na tretjino,

poudarjajo v Akosu. Po njihovi oceni je gospodinjstev, ki zdaj nimajo dostopa do tako hitrega širokopasovnega interneta približno 4600 ali 0,6 odstotka. Če bi pustili prvotno predlagano hitrost bi jih bilo okrog 9500. Telekom pa bi zdaj imel za dober milijon evrov stroškov, če bi vsi upravičeni zahtevali priključek v skladu z univerzalno storitvijo, sicer pa bi ga to stalo več kot tri milijone. Pri čemer se za povrnitev stroškov šteje satelitski dostop do interneta, vendar je storitev tehnološko nevtralna, tako da lahko izvajalec s svojim soprispevkom zgradi tudi drugačen priključek (optični, LTE, …). Za pokrivanje teh stroškov je vzpostavljen sklad, v katerega glede na svoj tržni delež prispevajo vsi operaterji z več kot dvema milijonoma evrov letnih prihodkov. Največji plačnik je torej prav Telekom Slovenije. Nekateri so se v javni razpravi zavzemali še za nižje hitrosti,  a se v Akosu niso odločili za še bolj radikalno zniževanje začetnega predloga, ker že zdaj na trgu ni več veliko ponudb z manj kot štirimi megabiti.

Vseeno se zdi ta ukrep premalo ambiciozen, še posebej pri hitrosti v smeri proti omrežju (upload), kajti z 512 kilobiti je nalaganje česarkoli v oblak precej počasno. Pa tudi »download« komajda omogoča gledanje televizije ali kakovostnega spletnega (pretočnega) videa, toda televizija ne sodi v univerzalno storitev. V Akosu še pravijo, da je ta ureditev začasna – prihodnje leto se Telekomu izteče petletno obdobje izvajalca univerzalne storitve. Takrat bi se lahko že odločili za novo zvišanje, poleg tega pa nočejo posegati v strateške cilje države. Ne pozabimo, da naj bi do leta 2020, torej čez dve leti, vsi imeli na voljo hitrost 30 Mbs. Pravkar so odprti novi razpisi za gradnjo odprtih širokopasovnih omrežij in je v javnem posvetovanju nova strategija upravljanja z radiofrekvenčnim spektrom. Tudi pri tej pogrešam nekaj več vizionarskega pristopa, a to je že tema za kdaj drugič.

The post V univerzalni storitvi bo po novem hitrost dostopa do interneta 4 Mbs / 512 kbs appeared first on Tehnozvezdje.

Nad tem, da hitrost univerzalnega dostopa do interneta, takega, ki mora biti na voljo vsakomur v Sloveniji, niti slučajno ni primerna, se pritožujemo že dolgo. In tako v Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) kot na ministrstvih in še kje dobro vedo, da je to treba spremeniti. Tudi V Telekomu Slovenije so se verjetno ves ta čas zavedali, da bo regulator hitrost nekoč dvignil. Zdaj so v Akosu z novo direktorico Tanjo Muho (res je že zadnje leto opravljala to funkcijo kot dvakratna vršilka dolžnosti) očitno zadevo uskladili z ministrstvom in poslali predlog spremembe v javno obravnavo. Zajamčeno, zapovedano, obvezno internetno hitrost nameravajo dvigniti z zdajšnjih 28,8 Kb/s, kar izvira še iz časov klicnega dostopa, na 10 Mb/s v smeri proti uporabniku (download) in 1 Mb/s v obratni smeri (upload). Ne glede na tehnologijo.

V Akosu pojasnjujejo, da so deset megabitov določili na osnovi podatkov, po katerih širokopasovni dostop v Sloveniji že uporablja vsaj polovica gospodinjstev, vsaj 80 odstotkov teh gospodinjstev pa ima naročnino z najmanj desetimi megabiti.

Predlog agencije pomeni, da bi širokopasovni dostop postal del univerzalne storitve, kar bi omogočilo vsem končnim uporabnikom možnost priključitve na širokopasovne storitve. S tem se povečuje korist za končne uporabnike ter spodbuja razvoj informacijske družbe v Sloveniji, ki gre v smer pokritosti celotnega ozemlja z omrežji naslednje generacije. Spodbuditi želimo tudi razvoj e-storitev ter prispevati k izboljšanju položaja Slovenije na tem področju,

so še poudarili v Akosu. Zanimivo bo videti, kaj bo v svojih pripombah, časa zanje ima (in kdor koli drug prav tako) do 23. februarja 2018, izpostavil Telekom Slovenije. Po mnenju regulatorja pa »za izvajalca univerzalne storitve predlagana prenosna hitriost ne bo predstavlja nesorazmernega bremena.« Drugačen bo sicer tudi izračun neto stroškov, na osnovi česar izvajalec univerzalne storitve lahko zahteva določeno nadomestilo. V vsakem primeru s to spremembo, če bo v taki obliki tudi obveljala, Slovenija končno prehaja med države, ki (kolikor toliko) hiter internet štejejo med osnovne pravice svojih državljanov. Danes se sicer večina ponudb dostopa do interneta začne prav z desetimi megabiti na sekundo, toda mnoge imajo zraven pripis »do«, tako da naročnik nima zagotovila, da bo hitrost res taka. Poslej bi morala biti. Na trgu so tudi še storitve z nižjimi hitrostmi (osem megabitov ali še manj), ki jih sicer morda ne ponuja vodilni operater, a prav tako ne bi izpolnjevale pogojev za »novo« univerzalno storitev.

V Sloveniji je izvajalec univerzalne storitve (govorimo seveda za telekomunikacije, podobna ureditev pa je še za poštne storitve, železniški in avtobusni prevoz in še kaj) z odločbo regulatorja še do konca leta 2019 Telekom Slovenije. Pa tudi po tem datumu bo verjetno ostal, saj je edini operater, ki dejansko lahko izpolni vse zahteve, nihče drug ne more prav povsod zagotoviti  telefonije, dostopa do interneta in ostalega, kar nalaga obveznost izvajalca univerzalne storitve. Akos bo verjetno pred iztekom aktualne odločbe objavil razpis za novega izvajalca, a veliko konkurence verjetno ne bo. Pa tudi če se ne prijavi noben operater, regulator izbere najbolj primernega, operaterja s pomembno tržno močjo, to pa je še naprej Telekom.

***

Naslovna fotografija: Martinelle

The post Akos kani najnižjo hitrost interneta v Sloveniji dvigniti na deset megabitov appeared first on Tehnozvezdje.