Verjetno bi se lahko na dolgo in široko pregovarjali o potrebi po tolikšni zaslonski površini. Vendar realistično. Koliko vas sploh ima dovolj prostora za tri monitorje, da o poganjanju grafične kartice oziroma celega sistema na zgornjem koncu zmogljivosti ne omenjam. Vendar! Kdo česa takšnega ne bi rad imel pred sabo? Če potrebuje ali ne! Nihče resno ne potrebuje nesramno dragega avtomobila, a bi ga redko kdo zavrnil. Ponudila se je priložnost, prostora je dovolj. Čemu torej ne bi poskusili!

Monitorji z 80-centimetrsko diagonalo (31,5 palca) in razločljivosti QHD v konfiguraciji so od podjetja AOC. Srednji je po tehničnih podatkih malce boljši (predvsem ima višjo svetilnost), medtem ko sta levi in desni enaka. Ta dva zdaj krasita mizo, kajti za to sta bila kupljena. Eden namreč ni več dovolj.

Ko sedeš pred monitorje, se počutiš kot največja »faca« na svetu. Ergonomija je odlična, kajti zaradi ukrivljenosti je za dober pregled nad vsebino skrajnih dveh dovolj majhen premik glave levo ali desno. Na levem so programi za komunikacijo med igranjem, na srednjem igra in ostane še desni. Morda za youtube ali kaj podobnega, dokler »zagnano« ne preseže zmogljivosti grafike. Ta ni pretirano mogočna. Geforce GTX 1660 Ti zadošča za večino iger, a vseeno sodi med cenovno dostopnejše – njena zamenjava je zato naslednja investicija, saj se občasno zatika že z dvema monitorjema. »Laganja« sicer med igranjem srednje zahtevnih igrah ni opaziti, je pa opazno zmanjšanje fps-jev (sličic na sekundo) pri zahtevnejših.

Jasno kot beli dan. Za več monitorjev potrebujete dovolj zmogljivo grafično kartico. Če te nimate ali je ne nameravate nabaviti, potem bo veliko bolje, če ostanete pri enem samem. In še to. Kar razporedite po treh zaslonih, lahko enako učinkovito tudi na dveh. Dva sta uporabna, trije pa »luksuz«.

The post Noro, »bolano«, da ti čeljust pade na tla (#video) appeared first on Tehnozvezdje.

Že ves čas delam(o) napake. V časih hišnih računalnikov sem imel Spectruma in kasneje QLa priključenega na televizor. Lahko si zamislite, kako ostra in kakovostna je bila slika analognega ekrana s 625 vrsticami. Kasneje so bili monitorji vedno zadnji na seznamu »želja« in temu primerno sem bil zaradi ne neskončno debele denarnice prisiljen sklepati kompromise. Razmišljanje, da monitorja, ne glede na kakovost slike, ne zamenjam, vse dokler dokončno ne odpove poslušnosti, prav tako ni zgolj plod mojih možganov. S tem si sicer delam medvedjo uslugo, saj je desetletje »buljenja« na zaslon slabe kakovosti pustilo posledice na vidu. Moralo bi biti obratno in monitor na prvem mestu seznama nakupov računalniških naprav. Ni nujno, da posežete po najdražjem med kakršne nedvoumno sodi Samsungov široki in ukrivljeni »Odisej«, a z vsemi štirimi se ga prav tako ne bi branil!

Oblika in zmogljivosti, zaradi katerih izstopa

S 17 kilogrami ne sodi med lahke, vendar gre velik del teža na račun masivnega stojala, ki poskrbi za stabilnost monitorja. Omogoča prilagajanje višine, naklona in usmeritve zaslona, da ga prilagodite položaju glave in svetlobnim razmeram v prostoru. Kakovost zaslona samo po sebi ni dovolj, če ne poskrbimo še za pravilno postavitev in s tem ergonomijo uporabe. Na vrhu stojala je lična plastična ročica za odlaganje slušalk, vendar je dostop do nje otežen. Seči morate preko vrha zaslona in zaradi debeline kar konkretno nazaj, da jih dosežete. Verjetno bi bil položaj na levem ali desnem robu zaslona primernejši. Podobno velja še za sijalke RGB (LED) na zglobu med ohišjem zaslona in stojalom, katerih svetloba vidi le tisti, ki stoji za monitorjem.

Ta je milo rečeno ogromen, saj z 49-palčno (skoraj 125 cm) in zaslonskim razmerjem 32:9 zapolni površino 120 krat 40 centimetrov, kar posledično pomeni, da zanj vsaka miza ni dovolj velika. Namenjen je zahtevnim igričarjem, o uporabnosti za bolj tuzemeljska opravila malce kasneje, čemur je prilagojeno čisto vse. Hitrost osveževanja 240 Hz, odzivni čas 1 ms, podpora standardoma FreeSync in G-sync in zaslonska matrika VA. Še vedno gre za zaslon s tekočimi kristali, a za razliko od sorodnih tehnologij prikaže bolj globoko črno in s tem višje kontrastno razmerje. Lastnost, ki med prikazom iger pride bolj do izraza kot natančnost barv, ki je pri tem monitorju na povprečni ravni. Zaslon je ločljivosti 5120 x 1440 pik, medtem ko svetilnost po zaslugi osvetlitve iz kvantnih pik (QLED) lahko naraste do 1000 kandel na kvadratni centimeter. Vse to pomeni le eno. Monitorja nima smisla priklopiti na računalnik, ki mi ni kos. Poleg procesorja iz vrha ponudbe to pomeni še grafično kartico Nvidia družine 20 in 30 ali AMD družine 5300.

Zaslonsko razmerje pove, da je zaslon veliko bolj širok kot visok, kar ima v nekaterih primerih uporabe prednost, medtem ko se v drugih izkaže kot slabost. Kljub veliki površini je gostota 109 pik na palec še vedno na zadovoljivi ravni, pod pogojem, da na zaslon ne gledate od preveč na daleč ali preveč od blizu, pri čemer je treba upoštevati še precejšno ukrivljenost. 1000R pomeni, da krivulja sledi ustreznemu izseku obsega kroga s premerom enega metra.

Veliko manj razveseli številčnost priključkov. Na voljo sta dva priključka Display Port (različica 1.4) in en HMDI (2.0), poleg avdio priključka za slušalke (3,5 mm) in dveh USB tipa A. Zraven je še en USB vhod, da zvezdišče USB zaslona povežete z računalnikom. Večini bo zadoščalo, a ker monitor podpira načina delovanja slika poleg slika in slika v sliki, bi bil vsaj še en priključek HDMI skoraj nujen. Glede na ceno in namen takisto nekoliko moti, da ni podprta različica standarda HDMI 2.1.

Za igre in (veliko) manj za pisarniške naloge

Uporabnost tolikšnega zaslona za igranje iger je sorazmerna podpori, ki mu jo te zagotavljajo. Če je ne, potem sta levo in desno črni površini. Enako je na primer pri predvajanju filmov ali video posnetkov z Youtuba, saj vsebine razmerja 32:9 ne podpirajo. A če jo, potem je na voljo izredno vidno polje, ki pride prav še posebej med igranjem dirkaških iger ali avantur. Zaradi ukrivljenosti zaslona ni treba preveč obračati glave, da bi videli dogajanje na robovih, dostikrat je dovolj, da opazimo dogajanje v perifernem delu vida, saj to lahko pozitivno vpliva na igralno izkušnjo. Zaslon se dobro obnese tudi med igranjem iger drugih zvrsti, čeprav je na primer pri igrah streljanja od vodoravne pomembnejša dolžina navpične stranice.

Velika površina blagodejno vpliva na pisarniška opravila, če ste navajani sočasnega dela z več okni in vam natančnost barv ni najbolj pomembna lastnost. Z merilom delta E malce pod 3 se namreč monitor uvršča v povprečje. Še vedno so barve dovolj dobre, da večina ne bo opazila neskladnost s pravilnim, a je njihova natančnost prenizka za profesionalne uporabnike. Razen v primeru grafičnih, programov za video obdelavo in razpredelnic, oken drugih programov nima smisla razpotegniti preko celega zaslona, saj bi vas prej ali kasneje zaradi premikanja glave levo in desno začel boleti vrat.

Največja prepreka je sicer cena monitorja okoli pol drugega tisočaka evrov. Na prvi pogled veliko, vendar primerljivo cenam dveh 27-palčnih monitorjev podobne kakovosti slike. Če potrebujete in znate izkoristiti tolikšno površino, potem Odissay G9 sodi v ožji izbor naprav, ki ste se jih namenili v bližnji prihodnosti kupiti!

Pri tolikšni ceni impulzivni nakup nima smisla. Najprej je smiselno preveriti, ali imate zanj na mizi dovolj prostora in nato, ali tolikšno zaslonsko površino v resnici potrebujete ter imate dovolj zmogljiv računalnik. Če ni tako, potem ja na voljo cela vrsta cenejših monitorjev podobne kakovosti slike!

HVALIMO:

• Ukrivljen zaslon, ki nudi veliko delovno površino
• Funkcije, zmogljivosti in zmogljivosti prikaza slike visokega dinamičnega razpona (HDR)
• Dobra kakovost slike
• Res hiter v igrah

GRAJAMO:

• Črni površini levo in desno od zaslona iger, ki ne podpirajo tako širokega zaslonskega polja
• Cena, za katero lahko kupite že soliden televizor z zaslonom OLED
• Ukrivljenost je tako radikalna, da je treba pogosto obračati glavo
• Ni podpore za standard HDMI 2.1

The post Samsung Odyssey G9: Zaslon, ki z lahkoto opravi delo treh! (#video) appeared first on Tehnozvezdje.

Morda smo ugotovili, da je delo (izobraževanje) od doma mogoče, da so komunikacijske povezave zdržale, a tudi, da (verjetno) domače brezžično omrežje ni v najboljši kondiciji in da prenosnik brez dodatkov ni najbolj primeren za delo iz dneva v dan. Priklopljen na televizor je dobra rešitev za plesne vaje od doma, saj si ne predstavljam, da bi hčerka sledila učiteljici na zaslonu prenosnika, nato pa sočasno še ponavljala korake in gibe. Čeprav se je v tem primeru televizor izkazal kot primeren, pa ni za poslovno uporabo prenosnega računalnika, pa tudi ne za izobraževanje na daljavo. Nujni so najmanj trije dodatki – tipkovnica, miška in čim večji in čim bolj kakovosten monitor.

Izdelovalci so pograbili ukrivljeno formo, da bi spodbudili kupce k menjavi drugače še vedno dobrih »ploskih« monitorjev, kar pa ni nujno najboljša odločitev. Ukrivljenost robov ima nekaj prednosti, a ti ne bi smele biti na prvem mestu. Postavil bi jih šele na peto, za velikostjo zaslona, ločljivostjo, hitrostjo osveževanja in kontrastnim razmerjem. Te lastnosti imajo namreč večji vpliv na udobje in ergonomijo uporabe ter predvsem na dobrobit oči.

Kaj je še pomembno za ohranjanje zdravje in kako pravilno postaviti monitor, preberite v članku na portalu Vse bo: v redu Zavarovalnice Triglav!

Na večji mizi je lažje delati in popolnoma enako je tudi z zaslonom monitorja. Večji je, več prostora je za »normalno« velika okna programov, da je prikazana vsebina čitljiva in pregledna brez naprezanja oči. Med na primer prepisovanjem besedila je pomembno, da sta izvor (morda spletna stran) in okno urejevalnika, na zaslonu eden poleg drugega, ker ni treba, da zapremo enega, ko želimo delati v drugem. Odpade tudi naprezanje oči, ki se prilagajajo razliki med njima. Nekateri imamo radi sočasno delo na več monitorjih, sestava pa ni mogoča, če je eden ali celo oba ukrivljen. Ne gre že zaradi zahtev glede postavitve, ki jih ta forma zahteva. Seveda pa lahko en, dovolj širok ukrivljen, nadomesti dva klasična.

Ločljivost in kontrastno razmerje neposredno vplivata na čitljivost. Višja ločljivost pomeni ostrejšo sliko, kontrastno razmerje pa razliko med belo in črno, zato lažje berete besedila, tudi če so zapisana z manjšimi črkami. Manj pa je tudi naprezanja oči, če je razdalja do zaslona večja, vid pa slabši. Med obema je glede na svoj pomen še hitrost osveževanja. Višja je, bolje, kajti manj je migetanja slike, ki ga morda ne vidite, ga pa občutite. Za delo s fotografijami in videom je pomembna še barvna pravilnost, ki je neposredna posledica tega, kolikšen barvni spekter lahko zaslon prikaže.

Šele nato se lahko pogovarjamo o pomenu in prednostih ukrivljenega zaslona. Pod pogojem, da je pravilno postavljen in svetloba nanj pada od zgoraj ali vsaj od zadaj, nikar pa ne od spredaj, potem je odsevov z zaslona manj kot pri ploskem. Če je krivina pravšnja, glava pa na sredinski liniji po širini in višini, potem je razdalja do vsake točke na zaslonu enaka, popačenja na robovih slike pa manjša. Zakrivljeni zaslon daje občutek dogajanja v perifernem vidu, zato so ga sprejeli igričarji, saj jim pričara občutek, da so del dogajanja. Iz istega razloga pa je primeren tudi za kreiranje vsebin, grafično oblikovanje in podobno. Manj je tudi naprezanja oči. Kaj pa slabosti? Prva je nekoliko višja cena, druga več odsevov, kadar svetloba na zaslon pada od spredaj, še tretja pa spreminjanje barv proti robovom.

Kolikšna je ukrivljenost zaslona, razkrivajo oznake 1800R, 2300R, 3000R ali 4000R – manjša številka pomeni manjši polmer, a večjo zakrivljenost. Hkrati pa pretvorjene v milimetre, razkrivajo tudi največjo razdaljo gledanja (1,8, 2,3, 3 in 4 metre). Razdalje so kajpada odvisne tudi od velikosti diagonale in ločljivosti zaslona, zato so gornje zgolj največje mogoče, glede na krivuljo zakrivljenosti.

Ukrivljenost zaslona je lahko zelo uporabna lastnost, če pri nakupu niste sklepali kompromisov. Na primer zanemarili pomen prvih štirih, da ste si ga lahko privoščili. Nikar! Monitor naj bo čim boljši v njih in če je še zakrivljen, toliko bolje.

Naslovna fotografija: Deposit Photos

The post Pomembni so velikost, ločljivost in kontrast, ukrivljenost pa je zanimiv dodatek! appeared first on Tehnozvezdje.

Samsungov izdelek ni več najnovejši, prodajati so ga začeli že pred približno letom in pol, a je še vedno aktualen, ker do zdaj ni dobil neposrednega naslednika. Tudi monitorji, ki jih je korejsko podjetje predstavilo ta teden na sejmu CES, so kvečjemu dopolnitev (ukrivljene) modelne linije, ne pa zamenjava za ta konkreten model. Tudi konkurence nima prav veliko. Take monitorje ponujajo še Asus, Dell, HP in LG, ostali proizvajalci (AOC, Iiyama, Philips, …) vztrajajo pri ravnih zaslonih. Gre torej za monitor diagonale 86,36 cm z ločljivostjo 3440 x 1440 točk (razmerje stranic je tako blizu kinematografskemu 21:9) in kar opazno krivino. Matrika zaslona je VA, ne IPS kot pri Dellovih ali dražjih LG-jevih modelih, zadeva pa ponuja precej fleksibilnosti in priključkov.

Mogoče se bo kdo obregnil ob dejstvo, da tako veliko monitor ni 4K ali, glede na širino, 5K. Sploh po višini ločljivost ni nič večja kot pri monitorju z diagonalo 27 ali celo 25 palcev. Ampak osebno se mi slika zdi dovolj jasna, ni kakšne nazobčanosti besedila ali česa podobnega. Obstajajo tudi enako ali podobno veliki monitorji z ločljivostjo 2560 x 1440 in 27-palčni Full HD (1920 x 1080), kjer pa se res pozna, da je točk enostavno premalo. Ločljivost tega samsunga je tudi ravno prava, da v Oknih še ni problemov z velikostjo različnih elementov na namizju, tako da ni treba povečevati velikosti čez 100 odstotkov (nastavitve – zaslon – spremenite velikost besedila, aplikacij in drugih elementov), kar poslabša ostrino besedila.

Marsikdo tudi zagovarja stališče, da sta boljša in cenejša možnost dva 24-palčna monitorja namesto takega 34-palčnega. Se ne strinjam. Na takem zaslonu imam enotno površino, po kateri poljubno razporejam okna, nikjer mi je ne prekine rob enega od monitorjev. Še posebej za montiranje videa in urejanje fotografij je enotna široka površina izjemnega pomena in res naredi razliko. Mogoče sta za kakšen drug tip uporabnika dva monitorja čisto ustrezna možnost, ampak osebno mi je en ultraširok veliko bolj pri srcu. Še toliko bolj zaradi krivine, ki res približa robove zaslona. Pri dveh monitorjih ali tudi enem ravnem je tisto ob robu že precej oddaljeno je dejansko treba premakniti glavo in pogledati od bliže. Pri ukrivljenem je vse dovolj blizu oči. Še vedno pa ni kakšnega opaznega popačenja. Prej obratno, ko se človek navadi dela na ukrivljenem monitorju, se mu vse na ravnem zdi čudno. Seveda pa ukrivljenost pride do izraza šele pri taki širini. Manjši ukrivljen monitor ima precej manj smisla.

Matrika VA (vertical alignment) ima določene prednosti, pa tudi slabosti. Ponuja zelo črno črno in dobra kontrastna razmerja, pa tudi široke vidne kote. Barve so precej živahne, ne pa nujno tako pravilne kot pri zaslonih z matriko IPS. Največja težava pa so odzivni časi, ki so neprimerni za igre. Pri meni ta težava odpade, ker imam za igranje konzolo, priključeno na televizor. Pravilnost barv res ni vrhunska, a je dovolj dobra za moje zahteve in potrebe. Grafični oblikovalci se bodo pač morali ozreti za kakšnim drugim (verjetno dražjim) modelom. Zaslon je svetel in živahen, ostrina je dobra in da se ga kar spodobno nastaviti, bolje kot nekatere LG-jeve modele, pri katerih nikoli nisem bil zadovoljen s prikazom besedila. Vidni koti so odlični, črnina tudi, edino, kar temu ekranu res manjka, je malo dodatnega dinamičnega razpona. Če hoče uporabnik ohraniti pravo črnino, se v njej izgubi nekaj tistega, kar recimo na fotografijah ni povsem črno. Občasno se opazi, ampak ni drastično. V splošnem vse ostale dobre lastnosti takega monitorja več kot odtehtajo nekaj manjših nepravilnosti pri prikazu.

Oblikovno in funkcionalno temu izdelku težko kaj zamerim. Roba okrog samega zaslona je malo in zadeva izgleda kar atraktivno, čeprav ne gre za kakšen oblikovalski presežek. Stojalo je masivno in ekran je mogoče nastavljati tako po višini kot po naklonu. Za priklop na računalnik ali drugo napravo je na voljo en priključek displayport in dva hdmi. Kot vedno je pri zaslonih s tako ločljivostjo potreba ustrezna grafična kartica z izhodom, ki zna poslati naprej tako ločljivost. Če ima računalnik izhod displayport, ne bi smelo biti težav, mnogi izhodi hdmi ali dvi pa so omejeni na 1920 x 1200, zato je treba biti previden. Na zadnji strani so še štirje vhodi USB 3.0, kamor je mogoče priključevati zunanje diske, ključe, telefone, … Dva od teh izhodov lahko tudi polnita naprave s takim tokom, kot običajni polnilnik, ampak takrat ne deluje prenos podatkov. V monitor sta vgrajena zvočnika, ki sploh nista napačna. Imata kar uravnotežen zvok in sta primerno glasna. V mojem primeru delujeta samo, če zvok speljem neposredno iz grafične kartice čez izhod displayport (torej po istem kablu kot sliko). Ko sem ju hotel priključiti na drugo zvočno kartico v računalniku, z običajnim kablom s priključkom 3,5 mm, zvoka ni bilo.

Cene za monitor S34E790C se v Sloveniji gibljejo med približno 850 in 930 evri. Zagotovo se da dobiti tudi kaj cenejšega podobno velikega, tudi z ločljivostjo 4K, ampak od 34-palčnih ukrivljenih modelov je Samsungov med cenejšimi. In kljub temu nima večjih pomanjkljivosti. Mogoče komu bolj ustreza 27 ali 32-palčni monitor z večjo višino, zame pa je dodatna (ukrivljena!) širina nekaj najboljšega, kar so mi lahko ponudili. Gledano zgolj po kakovosti slike sem na svoji delovni mizi verjetno že imel kakšen boljši zaslon, ampak nobenega, ki bi se ga tako razveselil vsakič, ko se usedem predenj.

The post Najbrž ne najboljši, zagotovo pa eden najbolj navdušujočih monitorjev appeared first on Tehnozvezdje.