Raspbery Pi 400 je na zunaj belo-rožnata tipkovnica brez številčnega dela. Spominja na hišne računalnike iz 80-ih let prejšnjega stoletja, kot so bili ZX Spectrum, Commodore 64, Amiga in podobni. Seveda je manjši, predvsem manj debel (visok). Znotraj so komponente, poznane iz četrte generacije »maline«. Konkretno to pomeni štirijedrni procesor ARM, 4 GB delovanega pomnilnika, žični in brezžični omrežni priključek, bluetooth 5.0. Za operacijski sistem in podatke je na voljo čitalnik pomnilniških kartic microSD, ki sprejme največ 64-gigabajtno kartico. Zadevo pa napaja klasičen polnilnik za pametne telefone.

Raspberry Pi 4 ponuja izkušnjo, ki se za večino uporabnikov ne razlikuje od tiste pri klasičnem PC-ju. Še posebej od začetka pandemije opažamo povečano uporabo za delo od doma in učenje na daljavo,

poudarjajo v fundaciji Raspberry Pi, ki razvija te računalnike. Da jih je zdaj kdo namenil otroku za domače šolanje ali celo sebi za delo, ne zgolj za domačo avtomatizacijo, je povsem razumljivo, saj so poceni, zmogljivosti pa so se skozi leta precej izboljšale. Treba se je sicer zavedati, da za video konference zadeva še zdaleč ni idealna, ker je treba priključiti ali zunanjo kamero ali star telefon v tej vlogi, in upati, da bo procesorske moči dovolj za tekoče delovanje.

Novi model, ki bo naprodaj za slabih sto evrov, na zadnji strani »tipkovnice« ponuja tri vhode USB (dva 3.0 in enega 2.0), omrežni priključek (LAN), dva izhoda mikro HDMI, čitalnik kartic, polnilni priključek USB-C in 40-pinski večnamenski priključek. V kompletu bodo poleg samega računalnika (tipkovnice) še polnilnik s kablom, miška (prav tako v belo-rožnati kombinaciji), metrski kabel HDMI, kartica velikost 16 GB z operacijskim sistemom (linux) in knjiga z nasveti. Tipkovnica bo lahko imela britanski, ameriški, nemški, francoski, italijanski ali španski razpored. Zadeva pa bo menda na voljo že prihodnji teden.

Fotografije: Raspberry Pi

The post Raspberry Pi 400 je moderni naslednik Mavric in Commodorjev appeared first on Tehnozvezdje.

Industrija pozna vrsto podjetji, v pisarnah katerih sedijo zelo pametni ljudje in poskušajo brez kristalne krogle uganiti prihodnost. Občasno ustrelijo mimo, vendar so poročila tržnih analitikov potrebna, saj so temelj poslovnih odločitev. Prehod na mobilno omrežje pete generacije (5G) je spet ena od tistih prelomnic razvoja, ki jo želijo čim bolje izkoristiti. Podobna poročila so pripravljali tudi pred desetimi in pred dvajsetimi leti, ko so napovedovala vzpon telemedicine, videa na zahtevo, novih storitev mobilne zabave in še marsikaj drugega. Kaj se je uresničilo, drugo ne, tretje v manjšem obsegu, kot so napovedali. So pa že tedaj opominjali operaterje, da so pred prelomnico in da jim lahko nova tehnologija diferencira vire prihodka. Nekateri so poskušali in razvili nove storitve, žal pa so bili prej ali slej bolj kot ne potisnjeni v vlogo ponudnikov povezav.

Od omrežji 3G so namreč več imeli Facebook, Google in druga globalna tehnološka podjetja, od 4G pa ponudniki pretočnega videa, Netflix in njemu podobni. Prehod na omrežja pete generacija ni nič drugačen. Operaterji pa že tretjič pred pomembno prelomnico. Bo tokrat njihov vpliv večji, ko je bil do zdaj? 5G jim zagotovo daje veliko možnosti, predvsem na področjih zasebnih omrežij podjetji, povezav med napravami IoT, morda tudi razširjene resničnosti (XR), glede katere so analitiki (spet) optimistični. Operaterjem pa predlagajo, da se hitro odzovejo in področja ne prepustijo nekemu tretjemu!

Razširjena resničnost (XR) združuje vse oblike resničnosti. Dodano (AR), navidezno (VR) in mešano (MR) resničnost.

Težave različnih resničnosti je pomanjkanje vsebin, ne povezav

Navidezni in dodani resničnosti sta bila nekaj let v ospredju, saj je »tehnologija« obetala ogromno in kar je najboljše, tako rekoč na vseh področjih življenja. Samsung je naredil tehnično izpopolnjeno, Google pa malo manj sodobno držalo za pametni telefon, ki je prevzel vlogo prikazovalca vsebine. Obe podjetji sta se kmalu ohladili in danes ne govorita več o tem. Oculus in HTC sicer redno predstavljata očala navidezne resničnosti, vendar se soočajo z enako težavo. Omrežje 5G bo sicer res kot »dežnik« pokrilo vse mogoče naprave razširjene resničnosti in nanje prenašalo zahtevne vsebine. A ravno v teh je težava. Dosedanji napori niso uspeli, pa ne zaradi prepočasnih povezav ali morda premalo udobnih držal za pametne telefona, temveč zaradi pomanjkanja poceni, kakovostnih in predvsem uporabnih vsebin. Da je njihovo pomanjkanje še vedno izredno pereče, sem se prepričal pred kratkim med preizkusom novega navideznika HTC Vive Cosmos Elite!

Nobenega dvoma ni, da bodo višje hitrosti omrežji 5G in krajši zakasnitveni časi omogočili večje udobje uporabe naprav razširjene resničnosti, vendar se ne bo čisto nič spremenilo, če se ne bo zelo kmalu razcvetela »produkcija« vsebin.

Kdo bo prevzel pobudo, če sploh kdo?

Analizo uporabe razširjene resničnosti so na podlagi napovedi operaterjev napravili analitiki podjetja CCS Insight. Primerne vsebine za naprave navidezne resničnosti (VR) vidijo v prenosih dogodkov v živo, poleg glasbenih koncertov tudi športnih tekem, igranju iger in celo pretočnem videu razločljivosti 8K. Vsebine so torej enake kot vedno do sedaj, le pričakovanja so tokrat večja. Podobna pričakovanja so tudi glede storitev za poslovni svet. Telemedicina in učenje na daljavo znata biti tudi zaradi širjenja koronavirusa med gonili razvoja vsebin. Oboje bo tudi bolj realistično v razločljivosti 8K kot v polni razločljivosti HD, ki jo danes podpira večina navideznikov.

Storitve in vsebine za uporabnike bodo pod cenovnim drobnogledom, saj se je že do zdaj izkazalo, da nismo pripravljeni veliko plačevati za vsebine in igre navidezne resničnosti, sploh če ne prinesejo konkretne uporabne vrednosti. Zato je manj verjetno, da jih bodo razvijali operaterji, še posebej iz majhnih držav, če že, se jih bodo lotila globalna storitvena podjetja. Več možnosti pa imajo na področju poslovnih storitev in vsebin, kjer lahko pride do partnerskih povezav med oblikovalci vsebin in operaterje in skupnem nastopu na trgu.

Zelo podobno stanje je mogoče pričakovati tudi na področju dodane resničnosti (AR), ki je že v osnovi zaradi načina delovanja, ko naprava na dejansko okolico nalepi navidezne predmete, bolj poslovno naravnana. Tudi tu je govora o telemedicini ter dela in učenja na daljavo, medtem ko se uporabnikom morda obetajo z dodatnimi informacijami opremljeni pogledi na športne terene in cela vrsta iger dodane resničnosti, kot je na primer igra Pokemon Go.

Analitiki torej pričakujejo, da bo ena od »aplikacij« v omrežjih 5G tudi razširjena resničnost in zato napovedujejo, da bodo izdelovalci leta 2024 prodali že 69 milijonov ustreznih naprav. Kajpada je to možno, ampak samo pod pogojem, da bodo na voljo vsebine. Vprašanje pa je, kako se bodo (če sploh) znašli operaterji, ko bodo eni prodajali naprave, drugi pa vsebine za razširjeno resničnost. Večino zapisanega lahko deluje že v omrežjih 4G, čeprav bo vse skupaj v omrežjih 5G delovalo še toliko bolje, zato je vprašanje, čemu je razvoj vsebin počasen, na mestu.

Težava, pred katero so ali pa bodo operaterji, pa je tudi že dolgo znana. Kako dobiti svoj kos pogače, kajti drugače se zanje ne bo veliko spremenilo. Prisiljeni bodo vlagati v omrežja, saj bo podatkovni promet še naprej naraščal, služili pa bodo Google, Facebook, Netflix in podobni. Morda pa jim bo priskočil na pomoč koronavirus, če se pandemija ne bo umirila. Skupaj s podjetji bodo lahko razvili rešitve za delo na daljavo, z državo pa za učenje na daljavo. V teh primerih bodo lažje prišli do dodatnega zaslužka. Jasno je namreč, da bodo zelo težko tudi v dobi 5G poslovali na običajne načine, s prodajo naročniških paketov.

Naslovna fotografija: Deposit Photos

The post Bo 5G revitaliziral razširjeno resničnost (XR)? appeared first on Tehnozvezdje.